Na Grajskem griču nad starim mestnim jedrom stoji Ljubljanski grad, ena najbolj prepoznavnih znamenitosti slovenske prestolnice. Njegova podoba se je skozi stoletja spreminjala, saj je bil grad obrambna utrdba, rezidenca deželnih glavarjev, vojaško skladišče, vojašnica, bolnišnica, kaznilnica in stanovanjski kompleks. Danes je zgodovinska znamenitost, kulturno središče in priljubljena razgledna točka.
Grajski grič je bil poseljen že v prazgodovini, najstarejša znana naselbina pa sega v konec drugega tisočletja pred našim štetjem. Zaradi razgledne in naravno zavarovane lege je bil primeren za nadzorovanje Ljubljanske kotline ter poti ob reki Ljubljanici.
Prvo pisno omembo Ljubljanskega gradu lahko na podlagi ohranjene listine postavimo v čas med letoma 1112 in 1125. Ljubljana se leta 1144 omenja z zgodovinsko nemško obliko imena Laibach, dve leti pozneje pa je bila zapisana tudi slovensko-romanska oblika Luwigana. Zapis Laybach se v virih pojavlja pozneje, vendar ni povezan s prvo omembo mesta leta 1144.
V zgodnjem srednjem veku je na Grajskem griču stala lesena utrdba, ki jo je pozneje nadomestil zidani grad. V 13. stoletju je bil grad povezan z rodbino Spanheim, nato pa je večkrat zamenjal lastnike. Leta 1335 je Kranjska prešla pod oblast Habsburžanov.
Zaradi nevarnosti turških vpadov so v 15. stoletju starejšo spanheimsko trdnjavo skoraj v celoti porušili in postavili novo utrdbo. Prilagodili so jo obrambi z novim strelnim orožjem ter ji dodali mogočno obzidje, stolpe in Peterokotni stolp z dvižnim mostom. Iz tega obdobja izvira tudi kapela sv. Jurija, posvečena leta 1489.
Večina stavb ob notranji strani grajskega obzidja je nastala v 16. in 17. stoletju. V njih so uredili prostore za deželnega glavarja in druge grajske uporabnike, osrednje dvorišče pa je služilo tudi zbiranju deželne plemiške vojske.
Sredi 17. stoletja je Ljubljanski grad začel izgubljati obrambno in rezidenčno vlogo. V njem so uredili vojaško skladišče, zaradi zalog smodnika pa je grad ob nevihtah in požarih pomenil nevarnost tudi za mesto pod njim. V času Napoleonovih Ilirskih provinc sta bili na gradu vojašnica in vojna bolnišnica.
V 19. stoletju so grajske prostore preuredili v kaznilnico, ki je s prekinitvijo delovala vse do ljubljanskega potresa leta 1895. Med prvo svetovno vojno so bili na gradu zaprti tudi politični zaporniki. Med njimi je bil leta 1914 slovenski pisatelj Ivan Cankar. Pozneje je grad služil še kot karantenska postaja za vojne ujetnike in kot zapor med drugo svetovno vojno.
Med letoma 1845 in 1848 so starejši leseni razgledni stolp nadomestili z novim zidanim stolpom z uro. V njem je bilo stanovanje požarnega čuvaja, ki je s topovskimi streli opozarjal na požar v mestu. Stolp so v 20. stoletju obnovili in povišali, danes pa je ena najbolj obiskanih razglednih točk v Ljubljani.
Razglednega stolpa ne smemo zamenjevati s Stolpom piskačev. Ta je bil samostojna zgradba, ki je stala pred današnjim Razglednim stolpom. Prvič je omenjen leta 1544. Na njegovem lesenem hodniku so mestni godci vsako dopoldne igrali na trobila, naznanjali pomembne dogodke ter prebivalce opozarjali na nevarnosti in požare. Stolp je bil močno poškodovan v času francoske oblasti, današnji Razgledni stolp pa so pozneje zgradili ob njem.
Z vrha Razglednega stolpa se odpira pogled na staro mestno jedro, Ljubljansko kotlino in okoliško hribovje. Ob jasnem vremenu so dobro vidne Kamniško-Savinjske Alpe, pogled pa sega tudi proti drugim delom slovenskega gorskega sveta. Na vrh stolpa vodijo zavite kovinske stopnice.
Za fotografiranje sta najprimernejša zgodnje jutro in pozno popoldne, ko je svetloba mehkejša. Lep razgled ponujajo tudi grajsko obzidje, Šance in posamezne točke na sprehajalnih poteh po Grajskem griču.
Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavo Slovenska zgodovina, Lutkovni muzej, nekdanjo Kaznilnico, razstavo Grajsko orožje in kapelo sv. Jurija. V Virtualnem gradu je zgodovina grajskega kompleksa predstavljena s projekcijo, v Kazematah pa so na ogled različne prostorske in razstavne vsebine.
Posebnost kapele sv. Jurija je strop, ki je bil leta 1747 poslikan z grbi kranjskih deželnih glavarjev. V Erazmovem stolpu, ki naj bi nekoč služil kot plemiška ječa, so še vedno vidni v stene vrezani grbi zapornikov.
Za samostojno raziskovanje je na voljo avdiovodnik, obiskovalci pa lahko izberejo tudi vodeni ogled Časovni stroj. Grad ponuja še družinska doživetja, občasne razstave, trgovino, kavarno, vinoteko in gostinsko ponudbo.
Ljubljanski grad skozi vse leto gosti koncerte, razstave, gledališke predstave, filmske projekcije, predavanja in druge kulturne dogodke. Poleti so posebej priljubljene prireditve na prostem, ko grajsko dvorišče postane prizorišče nad mestom. V določenih terminih nastopajo tudi Grajski piskači, ki obujajo več stoletij staro glasbeno tradicijo.
Gozdnate poti na Grajskem griču omogočajo hiter umik iz mestnega vrveža. Do gradu vodi več pešpoti iz starega mestnega jedra, med drugim z območja Vodnikovega, Starega in Mestnega trga. Sprehod lahko nadaljujete proti Šancam, ki jih je v 20. stoletju preuredil arhitekt Jože Plečnik, ali proti Grajskemu vinogradu na južnem pobočju griča.
Najhitrejši dostop omogoča tirna vzpenjača, katere spodnja postaja je na Krekovem trgu nasproti osrednje ljubljanske tržnice. Vožnja je kratka in že med vzponom ponuja pogled na mesto. Do gradu se lahko povzpnete tudi peš, s kolesom ali s turističnim vlakcem.
Peš vzpon iz starega mestnega jedra traja približno od 10 do 20 minut, odvisno od izbrane poti in hitrosti hoje. Nekatere poti so precej strme, zato je priporočljiva udobna obutev.
Za mirnejši ogled pridite zjutraj ali pozno popoldne. Poleti je grad najbolj obiskan sredi dneva in ob večjih prireditvah. Spomladi in jeseni je sprehod po Grajskem griču prijetnejši zaradi nižjih temperatur, pozimi pa lahko grad in razstave doživite z manj obiskovalci.
Ljubljanski grad je odprt vse dni v letu, vendar se odpiralni časi gradu, razstav in tirne vzpenjače razlikujejo glede na del leta. Pred prihodom preverite aktualni odpiralni čas, razpored dogodkov in dostopnost posameznih vsebin na uradni spletni strani Ljubljanskega gradu.
