Divja reka Radovna si je med pobočja planot Pokljuka in Mežakla vrezala ozko in globoko sotesko Vintgar. Njene strme, ponekod skoraj navpične skalne stene obdajajo gozdovi, med njimi pa se vrstijo brzice, manjši slapovi in bistri tolmuni. Soteska leži v bližini Gorij, približno štiri kilometre severozahodno od središča Bleda, in predstavlja enega od vhodov v Triglavski narodni park.
Podobo območja so začeli oblikovati ledeniki. Ko so se po zadnji ledeni dobi umikali, je reka Radovna med hriboma Hom in Boršt poiskala novo pot ter se začela zajedati v apnenčasto kamnino. Voda je skozi tisočletja izoblikovala približno 1,6 kilometra dolgo sotesko s strmimi stenami, ozkimi prehodi, brzicami in tolmuni.
Radovna je alpska reka, ki večino vode dobiva iz podzemnih pritokov dolin Krma in Kot. Njen vodostaj je navadno najvišji spomladi, ko se v gorah tali sneg, ter jeseni ob obilnejših padavinah. Takrat je moč vode v soteski še posebej izrazita.
Soteska je bila zaradi strmih sten in deroče reke dolgo skoraj neprehodna. Leta 1891 sta jo ob izredno nizkem vodostaju raziskala gorjanski župan Jakob Žumer ter fotograf in kartograf Benedikt Lergetporer. V sotesko sta se podala iz smeri Spodnjih Gorij in se s težavo prebila proti Blejski Dobravi.
Navdušena nad odkritimi naravnimi lepotami sta začela spodbujati ureditev poti za obiskovalce. Zgradili so lesene mostove, brvi in galerije, pri delu pa so sodelovali domačini ter drugi podporniki razvoja turizma na Bledu. Sotesko so za javnost slovesno odprli 26. avgusta 1893. Vintgar je tako postal prva turistično urejena soteska v Sloveniji.
Skozi najožji del Vintgarja vodi lesena pot, speljana po mostovih in galerijah tik ob reki Radovni. Ob poti lahko opazujete menjavanje deročih brzic in mirnejših zelenomodrih tolmunov. Najbolj znani del poti so Žumrove galerije, poimenovane po Jakobu Žumru, enem od odkriteljev in pobudnikov ureditve soteske.
Pot skozi sotesko je enosmerna in je dolga približno 1,6 kilometra. Hoja po njej običajno traja okoli 45 minut, vendar si je za opazovanje narave in fotografiranje priporočljivo vzeti več časa. Po izhodu pri slapu Šum se obisk nadaljuje po označeni povratni tematski poti, ki vodi skozi gozdove, čez pašnike in nazaj proti vstopnemu središču.
Na koncu soteske se Radovna čez skalno stopnjo spusti v slap Šum. Njegov vodni padec meri približno 13 metrov, zato velja za največji rečni slap v Sloveniji. Slap je vodnat vse leto, najmogočnejši pa je spomladi in jeseni, ko je v reki več vode.
Šum si lahko ogledate z mostu nad slapom in z razgledne točke pod njim. Zaradi pršenja vode so skale in poti v okolici lahko mokre, zato je pri hoji potrebna previdnost.
Nad reko Radovno se v spodnjem delu soteske dviga mogočen kamniti železniški most Bohinjske proge. Zgrajen je bil leta 1905 in se pne približno 34 metrov nad reko. Je največji v celoti ohranjeni kamniti železniški ločni most v Sloveniji, po njem pa še vedno vozijo vlaki.
Pod mostom je zajetje hidroelektrarne Vintgar, ene najstarejših še delujočih hidroelektrarn v Sloveniji. Naravna soteska, zgodovinska pot in tehniška dediščina tako na majhnem območju ustvarjajo zanimivo celoto.
Hladna in vlažna soteska ustvarja posebne življenjske razmere. Na območju Vintgarja uspeva več sto rastlinskih vrst, med skalnimi stenami in ob vodi pa najdemo številne mahove, praproti ter druge vlagoljubne rastline.
Čista Radovna je življenjski prostor potočnih postrvi in kapljev. Ob reki lahko opazite povodnega kosa, ki se pri iskanju hrane potaplja pod vodno gladino, pozimi pa se ob nezamrznjeni vodi občasno zadržuje tudi vodomec. Obiskovalci naj živali opazujejo z razdalje in se ne oddaljujejo od označene poti.
Obisk ni omejen samo na prehod skozi sotesko. Po enosmernem, približno 45-minutnem sprehodu se pot nadaljuje po 4,1 kilometra dolgi povratni Poti kralja Triglava. Ta obiskovalce skozi alpske gozdove, travnike in pašnike pripelje nazaj do vstopnega središča VINTGAR.
Za celotno doživetje je priporočljivo načrtovati najmanj tri ure. Povratni del je daljši in ima nekaj vzponov, zato je primerna pohodniška ali športna obutev. Pot ni zgolj kratek sprehod po lesenih galerijah, temveč večkilometrski izlet.
Za obiskovalce, ki pridejo z avtomobilom, je urejeno centralno parkirišče VINTGAR LIP na obrobju območja. Od tam do vstopnega središča redno vozi električni avtobus VINTGAR Shuttle. Prevoz je organiziran tudi z osrednje avtobusne postaje na Bledu, kjer je treba prestopiti na prevoz do vhoda.
Parkirišča neposredno pred vhodom v sotesko za avtomobile ni več. Takšna ureditev zmanjšuje promet v bližnjih vaseh in omejuje obremenitev zavarovanega naravnega okolja. Do Vintgarja se lahko z Bleda odpravite tudi peš ali s kolesom.
Število obiskovalcev, ki lahko sočasno vstopijo v sotesko, je omejeno. Priporočljiv je predhoden spletni nakup vstopnice za izbrani termin. Vstopnic ni mogoče kupiti pri samem vhodu v sotesko, fizični nakup pa je mogoč na centralnem parkirišču VINTGAR LIP pred vstopom na električni avtobus.
Na izlet vzemite dovolj vode, zaščito pred dežjem in obutev z nedrsečim podplatom. Lesene galerije so zaradi vlage in vodnega pršenja lahko spolzke tudi ob sončnem vremenu. V ozkem delu soteske je temperatura pogosto nižja kot na Bledu.
Soteska je za obiskovalce praviloma odprta med aprilom in oktobrom, natančen začetek in konec sezone pa sta odvisna od vremena in razmer na poti. Ob močnem deževju, visokem vodostaju ali drugih nevarnih razmerah jo lahko začasno zaprejo.
Najmirnejši obisk lahko pričakujete zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Takrat je v soteski običajno manj ljudi, svetloba med skalnimi stenami pa je primernejša za fotografiranje. Pred odhodom preverite aktualni odpiralni čas, prost termin, vremensko napoved in morebitna obvestila na uradni spletni strani Soteske Vintgar.
Vintgar leži na robu Triglavskega narodnega parka in je zavarovana naravna vrednota državnega pomena. Obiskovalci naj ostanejo na urejeni poti, ne odlagajo odpadkov, ne trgajo rastlin in ne motijo živali. Kopanje v reki in zapuščanje označene poti nista dovoljena.
Urejeno enosmerno obiskovanje, omejeno število vstopov in organiziran prevoz pomagajo zmanjševati vpliv turizma na občutljivo okolje. Tako lahko soteska ostane ohranjena tudi za prihodnje generacije obiskovalcev.
