Na vrhu skalnatega osamelca nad Blejskim jezerom stoji Blejski grad, po pisnih virih najstarejši grad v Sloveniji. Grajski kompleks sestavljajo poslopja, razporejena okoli spodnjega in zgornjega dvorišča, ki ju povezuje stopnišče. Zaradi zgodovinske arhitekture, muzejske zbirke in razgleda na jezero z otokom je grad ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Bleda.
Zgodovina gradu sega v leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. blejsko posest podaril briksenškemu škofu Albuinu. Na mestu današnjega gradu je sprva stal romanski stolp, obdan z obrambnim obzidjem, prvi grad pa naj bi škofje zgradili okoli leta 1011. Ker briksenški škofje v njem niso stalno prebivali, grad ni imel razkošnih soban, temveč predvsem obrambno in upravno vlogo.
V srednjem veku so kompleks razširili z dodatnimi stolpi, obzidjem in dvižnim mostom nad obrambnim jarkom, ki je danes zasut. Poznejše prezidave so gradu dodale gotske in baročne značilnosti. Poslopja ob spodnjem dvorišču so bila namenjena gospodarskim dejavnostim, ob zgornjem dvorišču pa so bili stanovanjski in reprezentančni prostori.
Grad so skozi stoletja prizadeli potresi, po drugi svetovni vojni pa je začel propadati. Leta 1947 je požar uničil del ostrešja. Temeljita obnova pod vodstvom arhitekta Toneta Bitenca je potekala med letoma 1952 in 1961, ko so grad uredili za turistične in muzejske obiske. Leta 1999 je bil Blejski grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
V grajskem muzeju je predstavljena zgodovina Bleda in njegove okolice od prazgodovine do sodobnega časa. Razstava obiskovalca vodi skozi arheološke najdbe, razvoj naselbine, življenje prebivalcev ter različne vloge, ki jih je imel grad skozi stoletja.
Poleg muzeja lahko obiščete grajsko tiskarno z rekonstrukcijo stare tiskarske stiskalnice, vinsko klet, grajski čebelnjak, Galerijo Stolp, spominsko sobo Arnolda Riklija in Sobo eksperimentov. Na gradu so tudi trgovina s spominki, kavarna in restavracija z razgledom na jezero.
Ena najzanimivejših ohranjenih stavb je kapela na zgornjem dvorišču, posvečena škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Nastala je v 16. stoletju, ob koncu 17. stoletja pa so jo baročno preuredili in okrasili z iluzionističnimi freskami. Ob oltarju sta upodobljena cesar Henrik II. in njegova žena Kunigunda, donatorja blejske posesti.
Z grajskih teras se odpira pogled na Blejsko jezero, Blejski otok, mesto in okoliške gore. Ob jasnem vremenu pogled sega proti najvišjim vrhovom Julijskih Alp. Za fotografiranje sta najprimernejša zgodnje jutro in pozno popoldne, ko je svetloba mehkejša in je na razglednih terasah običajno manj obiskovalcev.
Blejski grad ni samo muzejski objekt, temveč tudi prizorišče koncertov, razstav, zgodovinskih uprizoritev in drugih kulturnih dogodkov. V toplejših mesecih grajska dvorišča pogosto oživijo s programom, ki obiskovalcem približa srednjeveško življenje, stare obrti in zgodovino gradu. Aktualni program je priporočljivo preveriti pred obiskom.
Do Blejskega gradu se lahko povzpnete po označenih pešpoteh skozi gozd na Grajskem hribu ali se pripeljete po asfaltni cesti do območja pred grajskim vhodom. Peš vzpon je kratek, vendar ponekod strm, zato priporočamo primerno obutev. Obisk gradu lahko združite s sprehodom ob Blejskem jezeru, ogledom Blejskega otoka ali obiskom bližnje cerkve sv. Martina.
Najprijetnejši čas za obisk je zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Poleti je grad najbolj obiskan sredi dneva, zato se je večji gneči mogoče izogniti z obiskom takoj po odprtju. Pomlad in jesen ponujata prijetnejše temperature, pozimi pa je vzdušje mirnejše. Muzej in notranji prostori so zanimivi tudi ob slabšem vremenu.
Blejski grad je odprt vse dni v letu, tudi ob nedeljah in praznikih. Od aprila do oktobra je odprt od 8.00 do 20.00, od novembra do marca pa od 8.00 do 18.00. Zadnji vstop je mogoč pol ure pred zaprtjem. Ker se odpiralni čas posameznih grajskih doživetij lahko razlikuje, ga je pred obiskom priporočljivo preveriti na uradni spletni strani Blejskega gradu.
