Termalna Panonska Slovenija

Terme na vzhodu Slovenije: Štajerska, Prekmurje in Posavje

Vzhod Slovenije je pokrajina zdravilnih voda. Termalni vrelci se nizajo od ravnine ob Muri prek Kozjanskega in Posavja do Dolenjske, med njimi pa so vinorodne gorice, gradovi in kmetije, kjer se dan pogosto konča pri domači mizi.

Terme so najbolj znan razlog za obisk, niso pa edini. V isti dan lahko spravite kopanje, ogled gradu in kosilo v goricah, saj so razdalje med njimi kratke, pokrajina pa se menja vsakih nekaj kilometrov.

Območje, ki mu turistični zemljevid pravi Termalna Panonska Slovenija, je široko in razdalje so za slovenske razmere velike. Izberite si eno izhodišče, sosednje kraje pa spoznavajte kot dnevne izlete, tako boste več časa preživeli na cilju kot na poti.

Prekmurje in Pomurje: Moravske Toplice, Radenci in Goričko

Ravnina ob Muri je najbolj panonski del Slovenije. Polja se raztezajo do obzorja, vasi so nanizane ob cestah, nad njimi pa poleti krožijo štorklje. Murska Sobota je oskrbno središče pokrajine, največ zdraviliške ponudbe pa je v Moravskih Toplicah in Radencih.

Severno od ravnine se dvigne Goričko, gričevje z razpršenimi zaselki in sadovnjaki. Grad stoji na griču iz bazaltnega tufa in ima razsežno petkotno baročno zasnovo z arkadnimi hodniki. V Bogojini si lahko ogledate cerkev, ki jo je preuredil Jože Plečnik, pri Dobrovniku pa obiščete Bukovniško jezero z urejenimi potmi okoli vode.

Na skrajnem vzhodu je Lendava. Povzpnite se na razgledno ploščad stolpa Vinarium, ki je 42 metrov nad tlemi, od koder se odpre pogled čez ravnino in obmejne gorice. Če vas zanima, kako daleč sega panonski svet, je to najhitrejši način, da to vidite.

Ptuj in vinorodne gorice

Ptuj je bil v rimskem času Poetovio, največje rimsko naselje na današnjem slovenskem ozemlju. Nad mestom stoji grad, v jedru pa si lahko ogledate dominikanski samostan in Pokrajinski muzej Ptuj in Ormož. Mesto je znano tudi po kurentovanju, pustnem karnevalu.

Južno od mesta se na griču dviga Ptujska Gora z romarsko cerkvijo, vzhodno pa se odprejo gorice. Vinska cesta pelje čez Jeruzalem nad Ljutomerom in Ormožem, kjer je doma šipon.

Za obisk v dvoje je ta del hvaležen, ker se degustacija, razgled na gorice in kosilo naravno povežejo v en popoldan. Vinske ceste so označene, zato jih lahko prevozite tudi v krajših odsekih.

Podčetrtek, Olimje in Rogaška Slatina

Podčetrtek je zdraviliško središče Kozjanskega, nekaj minut stran pa je Olimje, minoritski samostan v nekdanjem dvorcu grofov Attems. V pritličju južnega stolpa si oglejte staro samostansko lekarno s freskami, zapuščino pavlincev, v vasi pa je tudi čokoladnica.

Rogaška Slatina ima drugačen značaj, saj zdraviliški park s pitnimi vrelci in klasicistična arhitektura izhajata iz časa, ko so sem prihajali na pitno kuro. Kraj je zato precej mirnejši od velikih vodnih parkov, obenem pa lahko vodo tudi pijete.

Zahodno leži Kozjansko, kjer se ustavite pri gradu Podsreda nad Kozjem, enem najbolje ohranjenih romanskih gradov pri nas. Okoliška pokrajina s travniškimi sadovnjaki je del biosfernega območja pod okriljem Unesca.

Posavje: Čatež, Brežice in Kostanjevica na Krki

Čatež ob Savi ima krito in letno termalno riviero, zato je izbira bazenov velika tudi zunaj poletja. Če vas mika še kaj drugega, se zapeljite v bližnje Brežice, kjer stoji grad s Posavskim muzejem in bogato poslikano viteško dvorano.

Kostanjevica na Krki stoji na otoku, ki ga obdaja rokav reke. V nekdanjem cistercijanskem samostanu je Galerija Božidar Jakac, v bližini pa lahko obiščete Kostanjeviško jamo.

Na Bizeljskem so repnice, jame, izkopane v kremenčevem pesku, ki ga je naplavilo nekdanje Panonsko morje. Zaradi stalne vlage in temperature okoli osmih stopinj so v njih nekoč hranili repo, danes pa v njih zori vino. Ob Savi navzgor sledi še Sevnica z gradom nad mestom.

Laško, Dobrna, Velenje in dolenjske terme

Laško leži ob Savinji in združuje zdraviliško ponudbo s pivovarsko tradicijo. Nekaj kilometrov naprej so Rimske Toplice, ki nosijo ime po rimskih kopališčih.

Severneje so Terme Dobrna, kjer se termalni vrelec prvič pisno omenja leta 1403. V Velenju si lahko ogledate Muzej premogovništva Slovenije v nekdanjem rudniku, poleti pa se okopate v Velenjskem jezeru.

Proti jugu se območje nadaljuje v dolenjske terme. Dolenjske Toplice in Šmarješke Toplice sta manjša zdraviliška kraja, grad Otočec stoji na otoku sredi Krke, Novo mesto pa je mestno izhodišče za to stran. Dolenjska ima na portalu svojo stran, kjer je opisana podrobneje.

Katere terme izbrati?

Vode se med seboj opazno razlikujejo. V Moravskih Toplicah je doma črna termo-mineralna voda, ki izvira med 967 in 1467 metri globine, v bazenih s filtrirano vodo pa ima od 32 do 34 stopinj. V Rogaški Slatini je v ospredju pitna mineralna voda Donat, znana po visoki vsebnosti magnezija.

Če potujete z otroki, izberite Podčetrtek ali Čatež ob Savi, kjer sta velika bazenska kompleksa z vodnimi parki. Če iščete mir in zdravstveni program, se raje ozrite po manjših zdraviliščih, kot so Radenci, Dobrna in Rimske Toplice.

Celoten pregled najdete med zdravilišči in wellness ponudbo. Programi se med sezonami razlikujejo, zato bazenski in savna del nista vse leto enaka.

Kaj početi zunaj bazenov?

V ospredju je kolesarjenje, saj je ravnina položna in primerna tudi za manj vajene. Izbirate lahko med trekingom po poljskih poteh ob Muri in cestnimi turami čez vinorodne gorice.

Drugi steber je dediščina. Med kulturo in zgodovino najdete gradove, samostane in muzeje, ki jih lahko povežete v dan brez dolgih voženj, saj je marsikateri grad od term oddaljen manj kot pol ure.

Če iščete naravo, poglejte med naravnimi znamenitostmi, kjer so jezera, mokrišča in gozdni predeli Goričkega ter Kozjanskega. Ti deli so precej manj obiskani od zdraviliških središč.

Kam z otroki?

Z otroki se najbolj obnesejo terme z vodnim parkom, ker en sam kraj pokrije cel dan. Podčetrtek in Čatež imata tobogane in bazene za različne starosti, v Moravskih Toplicah pa lahko vodo dopolnite z ravnino, po kateri se z lahkoto kolesari.

Za dan zunaj vode izberite cilje z jasno zgodbo. Muzej premogovništva pelje obiskovalce v nekdanji rudnik, čokoladnica v Olimju je kratek in priljubljen postanek, Bukovniško jezero pa ima urejeno krožno pot okoli vode.

Če potujete z manjšimi otroki, prespite kar v samem zdravilišču. Razdalje med kraji so tu daljše kot v alpskem delu, zato se vsakodnevna vožnja hitro pozna.

Kam na kosilo in kaj poskusiti?

Kuhinja se med pokrajinami spreminja, zato v Prekmurju poskusite bograč in prekmursko gibanico, na Kozjanskem in v Posavju pa jedi s kmečke mize, od domačega kruha do mesnih narezkov iz lastne reje.

Vino je povsod blizu, v goricah nad Ljutomerom in Ormožem prevladujejo bela vina s šiponom na čelu, v Posavju in na Bizeljskem pa boste pogosteje naleteli na modro frankinjo.

Pri izbiri je najbolj praktično pogledati gostilne in kulinarično ponudbo v kraju, kjer boste prespali. Marsikatero zdravilišče ima svojo restavracijo, a če želite izvedeti več o pokrajini, se raje ustavite v domači gostilni v okolici.

Kje prespati?

Največ ponudbe je vezane na zdravilišča, hoteli pa so praviloma povezani z bazenskimi kompleksi, zato je to najpreprostejša izbira za prvi obisk.

Če želite več samostojnosti, poglejte apartmaje in zasebne sobe v okoliških vaseh, za pristnejši stik s pokrajino pa izberite turistične kmetije in B&B.

Pri izbiri je odločilna oddaljenost od term, ki jih nameravate obiskati. Nastanitev v sosednji vasi je pogosto cenejša, a brez avtomobila težje dosegljiva.

Kdaj obiskati?

Prednost območja je, da je glavnina programa pod streho, zato obisk ni vezan na letni čas. Pozimi sta v ospredju voda in savna, zunaj praznikov pa je v zdraviliščih tudi mirneje.

Pomlad in zgodnje poletje izberite za kolesarjenje in gradove, september in oktober pa za trgatev in vinske ceste. Takrat je ravnina najlepša, gorice pa polne dogajanja.

Sredi poletja je v vodnih parkih največ ljudi, panonske vročine pa so lahko izrazite. Če vam gneča ni ljuba, izberite manjša zdravilišča ali pa obisk načrtujte zunaj šolskih počitnic.