Kozjanski park je zavarovano območje gričevnate krajine ob Sotli, med Kozjem, Podčetrtkom in Brežicami. Meri 206 kvadratnih kilometrov in ima status regijskega parka, od leta 2010 pa širše območje Kozjanskega in Obsotelja nosi tudi Unescov status biosfernega območja. Ustanovljen je bil leta 1981, takrat še kot Spominski park Trebče, današnje ime pa nosi od leta 1999. To ni park z eno veliko znamenitostjo, ampak pokrajina, ki jo ustvarjajo sadovnjaki, gozdne meje in razpotegnjene vasi.
Odgovor so visokodebelni travniški sadovnjaki, torej stara jablanova drevesa, posajena redko in dovolj visoko, da se pod njimi kosi trava. Takih sadovnjakov je v Sloveniji vse manj, tu pa so ostali del vsakdanje kmetijske krajine in zatočišče za ptice, zato je območje del omrežja Natura 2000. Za obiskovalca to pomeni pokrajino brez velikih posegov, kjer lahko hodite ali kolesarite počasi in brez načrta.
Upravna hiša parka je grad Podsreda, ki stoji na 475 metrih nad istoimenskim trgom. Njegovo srednjeveško jedro iz 12. stoletja je ostalo skoraj neokrnjeno, zato sodi med najpomembnejše spomenike romanske arhitekture pri nas. Danes so v gradu vodeni ogledi, grajska kavarna in središče za obiskovalce, urnik pa je objavljen na strani parka. Pod gradom je trg Podsreda, majhno naselje, ki ga lahko prehodite v pol ure.
Jabolko je tu več kot sadež, zato park skrbi za stare sorte in vsak drugi vikend v oktobru pripravi Praznik kozjanskega jabolka, osrednjo prireditev v Podsredi, ki poteka od leta 2000. Takrat je v Podsredi na ogled izbor starih sort jabolk, program pa je objavljen na strani o kozjanskem jabolku.
Park sam nima velike turistične infrastrukture, sosednji kraji pa jo imajo. V Podčetrtku je največ ponudbe v tem delu Slovenije, tik nad njim pa je Olimje z minoritskim samostanom in staro lekarno. Proti severu je Rogaška Slatina z zdraviliško tradicijo, proti jugu pa se pokrajina spusti k Sotli in proti Brežicam. Za dan v naravi ostanite v parku, za dan s ponudbo pa se premaknite v enega od teh krajev, ker je tam vse na kratkih razdaljah.
Ceste po Kozjanskem so ozke in valovite, brez dolgih vzponov, zato so hvaležne za kolo. Vzponi so kratki, a pogosti, zato pot izbirajte po višinski razliki in ne po dolžini. Na portalu je opisana kolesarska pot v Kozje, ki jo lahko vzamete kot načrt za dan. Za pešce so med vasmi urejene poti, po katerih lahko hodite med sadovnjaki in gozdnimi robovi.
Kozjanska kuhinja je kmečka in sezonska, zato pričakujte jedi iz jabolk, domači kruh, mesne jedi in sladice iz kvašenega testa. Gostinska ponudba v parku je redka in vezana na kmetije, ki pogosto sprejemajo po dogovoru, zato obisk napovejte vnaprej. Največ izbire je v Podčetrtku, nekaj pa v Kozjem, za sladko postajo pa je v Olimju čokoladnica.
Kozjanski park na portalu nima svoje nastanitvene ponudbe, zato prenočišče poiščite v sosednjih krajih. Največ izbire je v Podčetrtku, kjer so tudi hoteli in termalna ponudba, manj pa v Kozjem in v Rogaški Slatini. Ker so ceste po gričevju počasne, računajte, da bo vožnja do parka daljša, kot kaže zemljevid. Za širši pregled si lahko ogledate destinacijo Termalna Panonska Slovenija.
Pomlad je najlepša, ker takrat cvetijo sadovnjaki in drevoredi, kar je glavni prizor te pokrajine. Oktober je drugi vrh leta, ker takrat dozorijo jabolka in je v Podsredi praznik. Poleti je v gričevju vroče, hkrati pa je takrat največ dogodkov v parku. Pozimi je pokrajina mirna, ponudba pa je bolj omejena, zato urnik gradu poglejte na strani parka.
