Velika planina je zakrasela visokogorska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, severovzhodno od Kamnika. Obsega 5,8 kvadratnega kilometra na povprečni višini okoli 1500 metrov, najvišji vrh Gradišče pa meri 1666 metrov. Je največja visokogorska pašna planina v Sloveniji in edina, na kateri stoji celo naselje pastirskih koč. Prav zaradi teh koč ljudje pridejo sem in ne na katero od sosednjih planin.
Najlažja pot je z nihalko, katere spodnja postaja stoji v Kamniški Bistrici, približno deset kilometrov iz Kamnika. Ob njej je urejeno parkirišče, ki je ob lepih koncih tedna lahko polno. Z zgornje postaje se lahko peljete še s sedežnico ali nadaljujete peš po planoti, kar je vprašanje razpoložljivega časa in ne kondicije. Vozni red in cene so objavljeni na uradni strani nihalke.
Na planoti stoji več kot sto pastirskih stanov, nizkih koč s strmo streho, krito s smrekovimi skodlami. Naselje ni muzej na prostem, ampak živa planina, kjer poleti pasejo govedo in kjer so nekatere koče še vedno v uporabi. Med njimi hodite po poteh in ne po pašnikih, ker gre za obdelano zemljo, take gostote pastirskih koč pa drugod v Sloveniji ne boste videli.
Sredi naselja stoji Preskarjev muzej, edina koča, ki je ohranila prvotno ovalno obliko. Postavil jo je Preskarjev Andrej poleti 1945, na pogorišču bajte, požgane pred koncem vojne, danes pa si v njej lahko ogledate pastirsko bivalno opremo. Ob muzeju spoznate tudi trnič, trd planinski sir z vrezanim vzorcem, ki so ga pastirji izdelovali v paru in ga podarili dekletu. Odpiralni čas muzeja je vezan na pašno sezono in objavljen na uradni strani planine.
Poleti je planota namenjena hoji, ki je tu položna in kratka, zato je primerna tudi za otroke in za tiste, ki v gorah niso vajeni vzponov. Poleg pastirskih naselij se lahko povzpnete na vrh Gradišče z razgledom na Kamniško-Savinjske Alpe. Na planoti sta tudi Velika in Mala Vetrnica, jami s podrtim stropom, ki sta danes videti kot globoki kotanji. Za obhod naselij in vrha računajte na dobre pol dneva.
Pozimi je planota urejena za sankanje in za smučanje, ki je zaradi položnih pobočij primerno tudi za začetnike. Ob ugodnih snežnih razmerah je planota zaradi višine zasnežena dlje kot dolina, zaradi odprtosti pa je veter tu močnejši. Katere zimske aktivnosti so na voljo, si lahko ogledate na strani smučišča Velika planina, s seboj pa vzemite toplejša oblačila, kot bi jih vzeli za dolino.
Gostinska ponudba na planoti je vezana na koče in okrepčevalnice, zato pričakujte planinsko hrano: juhe, žgance, kislo mleko in jedi iz sira. Izbira je manjša kot v dolini in odvisna od sezone, zato zunaj poletja računajte, da bo odprtih manj hiš. Za večjo izbiro se lahko vrnete v Kamnik, kjer je več gostiln in restavracij.
Velika planina na portalu nima svoje nastanitvene ponudbe, zato prenočišče poiščite v dolini pod njo. Največ izbire je v Kamniku, kjer so tudi apartmaji, do spodnje postaje nihalke pa je od tam približno deset kilometrov. Če iščete širše, si lahko ogledate celotno destinacijo Osrednja Slovenija.
Spomladi planoto prekrijejo žafrani in to je prizor, po katerem je najbolj znana. Poleti je tu pašna sezona, koče so v uporabi in planina je najbolj živa, hkrati pa je takrat največ obiskovalcev. Jesen prinese jasne razglede in mir, pozimi pa je planota zasnežena in namenjena sankanju in smučanju. Ker je visoka in odprta, vzemite s seboj vetrovko tudi poleti.
