Lipica leži na kraški planoti v občini Sežana, blizu italijanske meje. Vzreja belih konj se je tu začela leta 1580 in po kraju je pasma dobila ime, zato Lipica ni vas z znamenitostjo, ampak kobilarna, ki je kraj zase. Okolico zaznamujejo kamniti zidovi, hrastovi gaji in odprti kraški pašniki, po katerih se konji pasejo, kdor pa pride sem, pride zaradi konj in vse drugo je dodatek.
Kobilarna je urejena za obiskovalce in ni le hlev, ampak posestvo z graščino, jahalnico in pašniki. Najbolj avtentičen del je stari hlev Velbanca ob graščini, kjer je najbolje vidno, kako je bilo posestvo zasnovano. Obiskovalci si lahko ogledajo hleve in pašnike z vodnikom, na voljo pa so tudi predstave klasične jahalne šole, vožnje s kočijo in jahalni programi. Kaj je trenutno na voljo in po kakšni ceni, je objavljeno na uradni strani kobilarne.
Lipicanci se ne rodijo beli, ampak so žrebeta temna, rjava ali skoraj črna, in posvetlijo šele v prvih letih življenja, zato na pašniku hkrati vidite bele odrasle konje in temna žrebeta. To je za obiskovalce pogosto največje presenečenje obiska, zato si na pašniku vzemite čas in poiščite oboje. Kaj je lipicanec in kako se je pasma razvila, je opisano tudi med doživetji o lipicancu na portalu.
Lipica stoji na Krasu in pokrajina okoli nje je enaka tisti, ki je oblikovala vzrejo: suha, kamnita in odprta. Prav zato so tu hrastovi gaji, ki dajejo senco, in kamniti zidovi, ki so nekoč ločevali pašnike. V bližnji vrtači je urejena Dolina Lurške Matere Božje, kraška kotanja s kapelico, ki deluje kot cerkev na prostem. Za sprehod po posestvu računajte na uro, za oglede z vodnikom pa na več, zato termine uskladite, preden se odpravite.
Lipica je dobro izhodišče za kraške znamenitosti, ki so vse na kratkih razdaljah. Najbližje so Škocjanske jame pri Divači, vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine. Proti severu je Štanjel, kamnita vas na robu Krasa, proti zahodu pa se planota spusti k morju. Če iščete freske, je v Hrastovljah cerkev z Mrtvaškim plesom, ki si jo lahko ogledate na poti proti obali.
Kraška kuhinja pomeni pršut, teran, joto in jedi z divjačino, torej hrano, ki jo je oblikovala burja in ne morje. Ponudba je razpršena po vaseh in vezana na gostilne, ki so pogosto družinske, zato je ob koncu tedna rezervacija smiselna. Največ izbire je v Sežani, ki je od Lipice le nekaj kilometrov, in v Divači. Pršut poskusite pri pridelovalcu in ne v trgovini, ker se sušenje med hišami razlikuje.
Lipica na portalu nima svoje nastanitvene ponudbe, zato prenočišče poiščite v okoliških krajih. Največ jo je v Divači in v Sežani, nekaj pa v Štanjelu, ki je nekoliko dlje, a slikovitejši. Ker so razdalje na Krasu kratke, lahko izberete en kraj in od tam obiščete vse ostalo. Za širši pregled si oglejte destinacijo Obala in Kras.
Pomlad in jesen sta najboljša, ker je na odprtem pašniku takrat prijetno in so konji ves dan zunaj. Poletje je vroče in brez sence, zato oglede načrtujte za dopoldne ali za pozno popoldne. Jeseni Kras zardi zaradi ruja, kar je najlepši čas za vožnjo po okoliških cestah, ki jih lahko povežete v krog. Pozimi je ponudba bolj omejena, zato termine ogledov poglejte na uradni strani.
