Od cerkve v središču Lenarta, kjer je izhodiščna točka, se odpeljete proti Jurovskemu Dolu čez naselje Varda. Med krajšim postankom po uvodnih kilometrih si lahko ogledate cerkev sv. Jurija, nato vas po prečkanju potoka Globovnica čaka zahteven vzpon na Sp. Gasteraj. Trud je poplačan z razgledi po Slovenskih goricah, ki jih ne zmanjka do Zg. Velke, kjer je tudi najvišja točka naše poti – cerkev Marije Snežne na nadmorski višini 402 m. Pred tem ste prečkali dolino potoka Velke, kar za kolesarja pomeni kratek in strm spust in nato vzpon. Še spust in vzpon, ki sta značilnosti te poti, vas čakata do Trat, ko se v loku skozi Lokavec in Rožengrunt obračate nazaj proti Lenartu, med vožnjo pa imate možnost opazovati ravnino ob Muri na avstrijski strani. Na turistični kmetij v Rožengruntu se lahko okrepčate, saj vas po nekaj kilometrih rahlega spusta spet čaka zahteven vzpon, tokrat na Sv. Ano z istoimensko cerkvijo. Po zavitem spustu sledi do cilja v Lenartu lahkotna vožnja skozi Froleh ter Spodnje in Zgornje Žerjavce. V Sp. Žerjavcih je kakšen kilometer makadamske poti, vendar je dobro utrjena in prevozna tudi za cestne kolesarje in bo verjetno v kratkem že asfaltirana.
Lenart je največje naselje v osrednjih Slovenskih goricah, ki se omenja že v 12. stol. V času reformacije je bil močno središče protestantov, kraj pa je dobil ime po cerkvi sv. Lenarta , ki je prvič omenjena l. 1196. Sedanjo poznogotsko podobo je dobila v začetku 16. stol. in velja za najlepši primer pozne gotike v Slovenskih goricah. V Jurovskem Dolu je cerkev sv. Jurija iz l. 1388, sedanja gotska stavba je bila večkrat predelana. Cerkev Marije Snežne so zgradili l. 1689, sedanjo stavbo s fasadnim zvonikom pa 100 let kasneje. Nekoč je bila to znamenita romarska cerkev. V Tratah stoji spodnji grad Cmurek, ki se prvič omenja l. 1145. V jedru romanski grad ima kar nekaj posebnosti: renesančno arkadno dvorišče, zanimiv gotski portal s timpanonom na zahodni fasadi… Drugi, zgornji grad v Tratah, pa je Kapralov grad, novejši dvorec iz 19. stol. V Rožengruntu je podružnična Marijina cerkev, kraj Sv. Ana pa se imenuje po cerkvi, ki je bila zgrajena l. 1705 na mestu nekdanje lesene kapele iz sredine 17. stol. Ob cesti stojita kužno znamenje, imenovano Pomorski križ iz l. 1637 in kapela izpred druge svetovne vojne. Velik oltar je delo J. Holzingerja, čigar delo je vidno tudi v cerkvi na Zg. Velki.
Pot zaradi svoje razgibanosti spada med zahtevnejše. Kljub ozkim cestam je vožnja prijetna, saj le redko srečate avtomobil, kar velja tudi za vožnjo po glavnih cestah.
