Izhodišče: Majšperk

• Dolžina poti:
  36.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Pot začnete pri gasilskem domu v Majšperku in nadaljujete mimo bencinske črpalke proti Stopercam in Rogatcu. Po ostrem desnem zavoju boste čez nekaj sto metrov prečkali reko Dravinjo, ki z gradičem Hamre na njenem desnem bregu izstopa iz haloške pokrajine. Pot nadaljujete po dolini potokov Skralska in Pesjak, kjer se lahko tisti s "pisarniško" kondicijo po 4 km vrtenja pedalov odpočijete in naberete novih moči v dolini Winettu. Tisti z več kondicije nadaljujete pot proti Stopercam, mimo cerkve sv. Antona Puščavnika proti Rogatcu. Pred vzponom, ki se začne pri 8,5 km je na desni strani odcep za gostišče, na levi strani pa odcep za turistično kmetijo. Po treh kilometrih se za nekaj časa konča ravninski del poti, saj je pred vami Stara Graba, katere ime pove, da vas čaka naporen,dober kilometer dolg vzpon, ki mu sledi prepoten in prašen spust po kilometer dolgem makadamskem odseku. Nato sledi ravninski del poti čez naselje Tlake mimo Etnografskega muzeja na prostem do križišča, kjer zavijete levo proti Žetalam. Pot je naprej speljana po dolini, ki jo z desne strani obdaja pogorje Maclja, z leve strani pa >čarovniška< Donačka gora in Resenik. Med potjo, katere najvišja točka je na 405 m n.v., začnete pa pri 237 m, vas čaka v poletnih mesecih prepoten vzpon z možnostjo ogleda cerkve sv. Donata. Konča se pri tabli z dobrodošlico občine Žetale. Tisti z vrhunsko formo in gorskim kolesom lahko zavijete po gozdni poti proti Donački gori, ostali pa uživate v spustu mimo cerkve sv. Boštjana proti Žetalam. V križišču pri občinski zgradbi po 23 km zavijete levo proti Majšperku. Pred vami je še zadnji del poti, ki se začne z zadnjim vzponom, dolgim 2 km, in z lepim razgledom na žetalsko kotlinico, cerkev Marije Tolažnice in na cerkev sv. Mihaela. Nato sledi prijeten spust in ravninski del poti čez naselja Planjsko, Naraplje, Stogovci, čez reko Dravinjo, kjer v križišču kolesarite naravnost proti Stanečki vasi in se vrnete v Majšperk.

Baročni gradič Hamre v naselju Breg pri Majšperku, ki je nastal iz dvora ptujskih minoritov in je prvič omenjen l.1461, v drugi polovici 19. stol pa je prešel v meščanske roke. Cerkev sv. Antona Puščavnika v Stopercah, ki je prvič omenjena l. 1441. Prvotno gotsko stavbo so večkrat prezidali in v drugi polovici 19. stol. prenovili. Kipe na glavnem oltarju je okoli l. 1750 izdelal Jožef Straub. Etnografski muzej na prostem pri Rogatcu prikazuje stavbno dediščino in utrip iz življenja srednještajerskih kmetov v 19.stol in v prvi polovici 20. stol. Cerkev sv. Donata , ki je bila zgrajena med leti 1716 do 1741 na južnem pobočju Donačke gore, ima glavni oltar posvečen sv. Donatu in dva stranska, posvečena sv. Mariji in sv. Izidorju. Cerkev Marije Tolažnice na Brezju pri Žetalah je bila zgrajena v letih 1716 do 1723, verjetno pod vodstvom J.Fuchsa. Mogočna baročna stavba ima mogočno baročno opravo: šest stranskih baročnih oltarjev, glavni oltar, ki ga je izdelal rezbar na prehodu iz 17. v 18. stol. in znamenite orgle celjskega orglarja Frančiška Janečka iz leta 1763. Cerkev sv. Boštjana pod Resenikom je bila zgrajena l. 1414, ko je v teh krajih razsajala kuga in se je veliko ljudi zateklo po pomoč k sv. Boštjanu, zavetniku pred kugo. Cerkev sv. Mihaela v Žetalah z gotsko podobo iz 15. stol. in baročno cerkveno podobo iz 18. stol. Prezbiterij pokriva križnorebrasti obok, na desni strani ladje pa so sledovi poznogotskih fresk iz 15. stol.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)