Izhodišče: Škofja Loka

• Dolžina poti:
  44.0 km
• Čas poti:
  02:30:00
• Zahtevnost:
  Lahka
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Kolesariti pričnemo pred informacijsko pisarno Turističnega društva na Mestnem trgu (Placu), v središču starega mestnega jedra. Nadaljujemo po Poljanski cesti (regionalna cesta Šk. Loka - Gorenja vas) in po 1,5 km nas kažipot za Breznico pod Lubnikom in Gabrovo usmeri desno na staro vojaško cesto, ki je služila za gradnjo in nameravano oskrbo RUPNIKOVE LINIJE, ter vodi do Blegoša.

Po 3,8 km prispemo na KOBILO, od koder vodijo peš poti na Lubnik, na Stari grad, v Vincarje in Škofjo Loko. Vojaško cesto zapustimo, ko zavijemo levo (6,5 km) v smeri Sv. LOVRENCA in se nato spustimo navzdol mimo MEŽNARJA. Pod domačijo levo (7,5 km) vozimo po stezi, najprej navzdol, nato pa strmo navzgor do 400 m oddaljene cerkvice Sv. Lovrenca. V prijetnem okolju si privoščite počitek!

Peljemo se nazaj po stezi in na križišču zavijemo levo, strmo navzdol po ovinkasti cesti do vasi ZMINEC. Prečenje (9,9 km) zelo prometne ceste (!!!) Šk. Loka - Gorenja vas, po stari cesti levo na glavno cesto in desno proti Šk. Loki. Kmalu zavijemo desno čez most proti naselju BODOVLJE in še pred prvimi hišami levo, nato po kolovozni poti nadaljujemo ob desnem bregu Poljanske Sore. Kolovozna pot, ki je ob deževju blatna in čez njo teče studenec, se nato strmo vzpne na naravno teraso in priključi na asfaltno cesto, ki vodi v PUŠTAL.

Na drugem odcepu krenemo levo navzdol do Nacetove hiše (kulturni spomenik), ob njej in desno do Puštalskega gradu (kulturni spomenik), v katerem domuje Glasbena šola. Priporočamo ogled grajskega dvorišča in Hudičeve brvi!

Nadaljujemo mimo gradu in na križišču zavijemo desno na cesto, ki vodi ob desnem bregu reke Sore, nato desno ob kapelicah križevega pota 200 m po strmem klancu do cerkvice Sv. križa na HRIBCU. Povzpnite se po stopnicah in uživajte v razgledu, saj je od tu Škofja Loka najbolj "ofotogenična"?. Spust nazaj na cesto, desno, in na začetku vasi HOSTA levo (15,5 km) čez most v vas SUHA, kjer na križišču, sredi katerega stoji znamenje, zavijete desno do cerkve Janeza Krstnika, ki se ponaša z â€onajpopolnejšim primerom poslikanega kranjskega prezbiterijaâ€?, zgrajena pa je bila sredi XV stoletja.

Mimo cerkve in na vrhu vzpetine zapeljemo desno po kolovozu navzdol do vasi LIPICA. Gremo čez mostiček, nato desno in nizvodno ob potoku. Zapeljemo preko mostu čez reko Soro do GOSTEČ in na križišču levo (19 km) do vasi SORA. Tik ob krajevni oznaki (Sora) zavijemo desno mimo kapelice in po 300 m vzpona pridemo do župnijske cerkve Sv. Štefana, ki je zgrajena v neoromanskem slogu in v kateri sta službovala Valentin Vodnik in Franc Saleški Finžgar. Pod cerkvijo je samostan redovnic Karmeličank. Ob pogledu na Sorško polje in Kamniške planine si privoščite počitek.

Peljemo okrog cerkve in po drugi poti navzdol na cesto, nato desno, skozi RAKOVNIK do GORIČAN (24 km), levo čez most mimo tovarne celuloze in ob železniški progi, nato čez nadvoz in levo v SPODNJO in ZGORNJO SENICO (Pri avtosalonu levo).

Za naseljema zavijemo na križišču levo čez železniški nadvoz (25,9 km) in po nekaj metrih desno proti RETEČAM. (Železniška proga je na vaši desni strani in jo ne prečite!) Tik pred cerkvijo v Retečah zapeljite desno med hišama in nato po ozki asfaltirani cesti do GODEŠIČA. Ob trgovini z rabljenimi vozili prečenje zelo prometne ceste (!!!) Škofja Loka-Jeprca (28,8 km), nato pelje pot skozi naselje in čez nezavarovan žezniški prehod (!!!) (29,5 km).

Po 20 metrih (trije odcepi) nadaljujemo po levi poti skozi gozd in pod daljnovodi, ter dosežemo polje (31 km). Vozimo naravnost nekaj deset metrov po gozdni stezi in nato tik ob gozdu, ter po 500 m do lovske koče, kjer si bomo oddahnili.

Nadaljujemo mimo lovske koče in po 200 m zavijemo levo, najprej skozi gozd, nato po polju proti vasi TRATA. Pred vasjo krenemo desno (33,8 km) po poljski poti in čez zavarovan železniški prehod do ŽABNICE. Na levi bomo opazili Ajmanov grad, v katerem domujejo redovnice Uršulinke.

V Žabnici zapeljete čez prometno cesto (!!!) Škofja Loka-Kranj (36,3 km) levo proti Škofji Loki, nato pa sledite smerokazu za DORFARJE, CRNGROB in zavijte desno (37 km) po ozki asfaltni cesti mimo drevesnic in vojaškega vežbališča.

Sledi vzpon do romarske cerke Sv. Križa (39 km), ki je znana po freski Sv. nedelje naslikane na pročelju. Vozimo nazaj po stezi, ob gostišču spust po makadamski cesti in na ravnini zavijemo desno (40,3 km) ter v blagem vzponu nadaljujemo po kolovozni poti do vasi PEVNO. Za vasjo se spustimo navzdol in nasproti teniškega igrišča zapeljemo desno (41,3 km) po kolovozni poti (po nekaj deset metrih ponovno desno) mimo kmetije do asfaltirane ceste, ki vodi na Križno goro. Levo se usmerimo navzdol, nato pa navzgor, ob znamenju desno in na križišču z regionalno cesto desno proti Selški dolini. Po 600 m zapeljemo čez cesto (!!!) mimo vrtnarije Pinus do veštrskega mlina (44,5 km). Mlin je bil med II. svetovno vojno požgan, nato pa delno obnovljen kot spomenik padlim partizanom. Ob mlinu zavijemo levo po ozki stezi nizvodno ob levem bregu Selške Sore, vozimo strmo navzdol mimo hidroelektrarne in po makadamski cesti, nato desno čez brv mimo teniškega igrišča v VINCARJE. Nadaljujemo levo po asfaltni cesti in po 250 m krenemo desno v klanec.

Sledi 900 m strmega vzpona, delno po asfaltu, delno po makadamu, do samotne Grebenarjeve kmetije (47 km). Ob kmetiji zapeljemo levo, še zadnji vzpon in nato navzdol do Loškega gradu, v katerem sta muzej in galerija, v grajski kapeli pa lahko skočite tudi v â€ozakonski stanâ€?. Sledi spust po cesti navzdol, prečenje prometne Poljanske ceste (!!!) in levo na Mestni trg do izhodišča. Krog je sklenjen, sledi samo še vpis v knjigo kolesarske poti v informacijski pisarni Turističnega društva.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)