Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:






SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Sv. Primož na Jamniku

Natisni Pošlji-prijatelju

Sv. Primož na Jamniku

 
 

Izhodišče: Kokrica

  • Dolžina poti:
    45.0 km
  • Čas poti:
    02:30:00
  • Zahtevnost:
    Srednja
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Pot se začne na Kokrici in nadaljuje proti Kranju. Na prvem semaforju v Kranju zavijete desno, na drugem pa greste naravnost, po klancu navzdol, mimo bivšega sejmišča (sedaj je nakupovalni center), čez most in na koncu mosta zavijte desno proti Besnici. Cesta pelje pod železniški podvoz na vrhu majhnega klančka, pa peljite po glavni cesti proti Besnici. Kmalu boste na levi strani zagledali plastićno skakalnico, kjer trenirajo naši skakalci. Po 1km kolesarjenja pridemo v kraj Besnica. Od tu naprej se počasi začne cesta vzpenjati. Po približno 8km kolesarjenja pridemo v vas Nemilje ( 510m ), nato sledi vzpon do vasi Podblica ( 700m ), mimo vasi ter na vrhu zavijte desno proti Kropi ( na levo stran pa se gre proti Dražgošam). Nato pridete v vas Jamnik, od tu naprej pa boste kmalu na desni strani zagledali cerkev sv. Primoža. Nato sledi spust proti Kropi, naprej do Podnarta. Ko pridete do Podnarta zavijte desno čez most in po krajšem vzponu pridete do priključka na drugo cesto. Zavijte desno proti Podbrezjam. Tukaj nas spet čaka vzpon, ki je malce daljši ni pa preveč zahteven. Na vrhu peljite kar naravnost proti Podbrezjam. Čaka vas krajši spust, čez most in spet v krajši klanec proti Naklem. Nato skozi Naklo na Polico, pri semaforju pa zavijte levo, če greste proti Kokrici oz. naravnost kdor gre v Kranj.


Kokrica leži na vlažnem zemljišču severno od Kranja, ob križišču cest, ki vodijo na Golnik, v Naklo, Preddvor in Predoslje. Knjiga Zgodovina mesta Kranja omenja Kokrico že v 11. in 12. stoletju, ko so imeli last nad njo Oglejski patriarhi. V 14. in 15. stoletju je Kokrica spadala po Ortenburško posest. Naselje se je prvotno imenovalo Kakericz in je predslovanskega izvora, pomeni pa malo Kokro. Na Kokrici se nahajajo Bobovška jezera. Naravna znamenitost jezerc pri Bobovku obsega območje okrog treh bobovških jezerc: Čukova jama, Krokodilnica in Ledvička. Med prvo svetovno vojno je v Bobovku pričela obratovati opekarna, njen lastnik pa je bil domačin Zabret, po domače Čuk. Jama, ki je takrat nastala z izkopom gline, se še danes zato imenuje Čukova jama. Po drugi svetovni vojni je bila izkopana še druga jama, katere pa se je prijelo zanimivo ime Krokodilnica, čeprav ni bilo nikoli nobenih krokodilov v okolici. Po teh bregovih so se otroci nekdaj radi ˝dričali po rit˝ in ker so imeli zelene hlače, so jim rekli, da so zeleni kot krokodili. Od tod tudi ime Krokodilnica. Trinajstmetrski izkop v globino je odprl zanimiv pogled v približno tristo tisoč let staro preteklost. Po vseh dobljenih podatkih naj bi bilo pred mnogimi leti tukaj že jezero. To potrjuje izkop fosilnih ostankov jate kleničev na globini 8 m. Stari naj bi bili okrog 180000 let. Zelo zanimiva pa je vsekakor najdba ostankov okostja mamuta v globini 8,5 m pod površjem. Po šibkejših kosteh sklepajo da gre za samico, po obrabljenosti molnarjev pa sklepajo, da je ob smrti presegel štirideset let. Verjetno je zašel v močvirje in se tam pogreznil ali pa so ga tja nagnali ledenodobni lovci, ki so verjetno živeli tu v okolici. Nekaj let po vojni je postala opekarna nacionalizirana, leta 1971 pa je prenehala delovati, saj je izkopavanje zaustavila podtalna voda v nivoju potoka Kokrica. Izkopane jame je tako zalila voda in v njih zaradi gline tudi ostala. Nastala so tri jezerca. Razen vsega naštetega pa je omembe vredna tudi glina. Glina, ki se nahaja v jezerih je zdravilna, saj jo v svojih knjigah omenja znani zeliščar in pater Simon Ašič. Glina pomaga domala pri vseh bolezenskih tegobah (zlom, težave z zobmi, kurja očesa, opekline, gnojne rane, prečiščuje organe urinskega trakta itd.). Zdravilnost gline so preizkusili že mnogi vaščani na sebi, laboratorijske preiskave pa so zdravilnost tudi znanstveno potrdile.

V cerkvi sv. Lovrenca na Kokrici so našli gotsko navikulo (ladjico, posodo v obliki ladje, ki služi za cerkvene obrede) z letnico 1533, na kateri je napis: “Jezus, Marija - pomagajta nam iz vseh stisk”. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila cerkev zgrajena v 17. ali celo 16. stoletju.

Kranj je največje mesto na Gorenjskem ter četrto v državi Sloveniji. Staro mestno jedro se kot nekakšen polotok strmo dviga nad sotočjem rek Kokre in Save. Kranj je bil zaradi svoje strateške lege v zgodovini pomembno trgovsko središče in ta status je mesto ohranilo še danes. Hiše v starem mestnem središču so razvrščene okrog pravokotnega trga z vodnjakom, Mestno hišo in župno cerkvijo sv. Kancijana in tovarišev. Kranj je še posebej znan po Prešernovem spominskem muzeju in Prešernovem gaju, kjer je dr. France Prešeren pokopan. V gaju si lahko prav tako ogledate prvi spomenik posvečen bazoviškim žrtvam, spomenik pesnika Simona Jenka, mavzolej kranjske družine Majdič. Vreden ogleda je Gorenjski muzej v Mestni muzej, kjer se nahajajo arheološke najdbe, zelo številne iz staroslovanskega obdobja, ter si lahko pogledate bogastvo ljudske umetnosti na Gorenjskem. V mestu je še veliko znamenitosti, ki si jih je možno ogledati: mestno obzidje, grad Khieselstein, Roženvensko cerkev, gimnazijo Kranj, Plečnikovo stopnišče, Prešernovo gledališče, na katerem je svoj pečat pustil naš arhitekt Plečnik, Pavšlarjeva in Mitničarska hiša, lahko uživate v naravi – Kanjon Kokre,…Kranj je tudi zelo živahno leto, saj se skozi celo leto odvijajo različne prireditve. V poletnih mesecih se odvija festival Carniola, največja prireditev na Gorenjskem Kranfest (zadnji vikend v juliju), v mesecu februarju Prešernov sejem, Pustovanje, decembra se odvija prireditev Veseli december z Miklavževim in Božičnim sejmom…. Na severnem obrobju mesta Kranj, v svežem zelenem okolju, je pravo prizorišče možnosti za športne dejavnosti. Športni center Kranj ponuja možnost rekreacije v novem letnem bazenu, pokritem olimpijskem bazenu, na travnatih nogometnih igriščih ter na več teniških in košarkarskih igriščih. Za mlade družine so poleg Športnega parka uredili tudi otroško igrišče GibiGib. Na hipodromu posestva Brdo vsako jesen prvo nedeljo v septembru organizirajo zanimive kasaške dirke.

Besniška dolina ima veliko znamenitosti in posebnosti. Na Nemiljščici v Zg. Besnici se skriva slap Šum, ki je visok okoli 16 metrov in je zelo priljubljena izletniška točka. Nad slapom Šumom na Nemiljščici so ohranjeni ostanki nekdanjih “Rimskih toplic”. Toplice so nastale ob toplem izviru, ki ga je omenjal že Janez Vajkard Valvasor v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Bazen za toplice je bil zgrajen leta 1954, danes pa so toplice žal zapuščene. Besniško dolino obdajajo predalpska hribovja. Posebnost med njimi je Rovnik, ki je nekakšen kraški osamelec. Ker je zgrajen iz apnenca je poln vrtač in raznih kotlin, lukenj in jam. Med bolj znanimi je Bidevčeva jama, ki dolga okoli 30 metrov in je zelo zanimiva, saj so v njej kapniki, zavese in ježki. V jami prebiva tudi jamski hrošček, ki je značilen le za to jamo in zato tudi nosi ime po Besnici. Besnica je znana tudi po svoji vrsti jablane - besniška voščenka. Zaradi svojega edinstvenega okusa zlato rumenih plodov in trpežnosti se je besniška voščenka hitro uveljavila v sadovnjakih Gorenjske. V Zg. Besnici stoji farna cerkev sv. Tilna oz. sv. Egidija. Cerkev se prvič omenja že leta 1291. Prostor, kjer stoji cerkev je ena od najlepših lokacij v besniški dolini. Od tu je zelo lep razgled po vsej dolini, vse do Kranja in še dlje.

Podoba starega naselja Kropa se je izoblikovala do konca 18. stoletja z nizom fužinarskih hiš, dvema cerkvama in tehničnimi-železarskimi stavbami. Kot pomembnejši industrijski center je Kropa ohranila značilnosti gorenjskega železarskega naselja. Ozka dolina je nudila le malo prostora za naselje. Stavbe, ki so bile nekdaj last železarskih obratov, so večinoma večnadstropne. Vzdolž potoka so naslonjene na hrib tesno druga ob drugi. Zadaj na strmini so bile nekoč bajte oglarjev, rudarjev in žebljarjev. Trg obdajajo vzhodno Tramuška, Pibrovčeva, Šolarjeva, zahodno pa Trohova, Vretenova, Poznikova in Ažmanova hiša. Zelo opazni sta Macolova in Klinarjeva hiša zaradi sestavin, značilnih za renesančne in baročne graščine. V prvi je bila od 1888 do 1957 osnovna šola, v drugi se sedaj nahaja Kovaški muzej. Levo in desno od potoka se nad naseljem dvigata dve cerkvi . Kropa ima svojo župnijo od leta 1620. Florjanovo znamenje na Placu povezuje glavni trg in župnijsko cerkev sv.Lenarta. Stoji namreč na mestu, kjer je malo pred ustanovitvijo župnije zoper kroparske protestante govoril škof Tomaž Hren. Visoka štirikapna streha znamenja je krita s skriljem, na vrhu je kovana podoba sv.Florijana. V nišah so upodobljeni Marija, sv.Mihael, sv.Florjan in škof Hren.
Na južnem koncu trga je partizanski spomenik, delo kiparja Staneta Keržiča iz 1965. Železne figure je izdelala domača delavnica UKO. Vigenjc je lesena stavba ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov. Stoletja so kroparski kovači, možje, žene in otroci od ranega jutra do noči ob ognjiščih in za nakovali kovali različne žeblje za fužinarje.

Na Jamniku na eni najlepših razglednih točk s pogledom po vsej Gorenjski stoji cerkev sv. Primoža - v času turških vpadov so tu kurili kresove. V rebrasto obokanem prezbiteriju so freske iz šestdesetih let 15. stoletja. Na oboku je v sredini naslikan Kristus, okrog njega pa so simboli evangelistov, angeli in štirje cerkveni očetje. Na stenah so podobe svetnic in apostolov z Marijo v sredini. Slikar pripada krogu delavnice Mojstra Bolfganga. Cerkev je bila dvakrat predelana in sicer prvič okrog leta 1759, drugič pa okrog leta 1863. Baročni križev pot v cerkvi izhaja iz leta 1763.

Sredi vasi Naklo stoji cerkev, ki je posvečena zaščitniku sv. Petru. Je enoladijska in zgrajena v podobi latinskega križa ter je tako lep primer baročne gradnje.V njej lahko občudujemo kar nekaj izrednih umetniških del. Glavni oltar in kip sv. Petra sta delo Jospia Götzla, oltarno sliko Jezus izroča ključe sv. Petru pa je naslikal slavni slikar Leopold Layer, ki je ustvaril tudi Marijino sliko na Brezjah. Cerkvi je v ponos tudi izredno lep križev pot, ki je delo umetnikov Josipa Wolfa in Jana Vurnika. Cerkev sv. Nikolaja na Brdu v Strahunju je bila sezidana okoli leta 1382 na mali skalni vzpetini. Posvečena je sv. Nikolaju - po domače sv. Miklavžu. Okrog cerkve je bilo včasih pokopališče. Največjo znamenitost cerkve predstavlja freska v prostoru pod zvonikom. Nastala je v 14. stoletju in ima veliko zgodovinsko vrednost.

Kranj - Kamna Gorica - Kropa

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)