Izhodišče: Ptuj

• Dolžina poti:
  49.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Pričnete pred kolesarskim klubom na Ptuju in se odpeljete v park ob Dravi. Ko pripeljete pod železniški most zavijete levo ob železniški progi do Ormoške ceste in na označeno kolesarsko stezo. Po dobrem kilometru prispete v Budino in skozi naselje peljete do dvorca Ristovec in v Brstje, kjer zavijete najprej levo in v središču naselja desno. Tako boste prispeli v Spuhljo, kjer vam priporočamo vožnjo po pločniku do gostišča Vila Monde. Od tam v prvem križišču zavijete levo in v drugem desno proti Dornavi, kjer že od daleč opazite drevored in veličastni baročni dvorec. V glavnem križišču v Dornavi zavijete levo proti Polenšaku, za mostom čez Pesnico pa takoj v desno, na dolgo ravnino, ki se konča v Žamencih. Tukaj Ptujsko polje preide v gričevnat svet Slovenskih goric, kar občutite v treh krajših vzponih, ki se po štirih kilometrih končajo v Lasigovcih. Usmerite se levo proti Polenšaku in po zahtevnem vzponu se imate možnost nagraditi z okrepčilom in ogledom cerkve sv. Marije na Polenšaku. Od tam kolesarite še globlje v svet Slovenskih goric proti Rotmanu, kjer zavijete v križišču desno, mimo Sakušaka do Gomile, ki je na nadmorski višini 352 m najvišji del te poti, razgledni stolp pa vam ob lepem vremenu omogoči pogled v Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. V Sakušaku je odcep, ki vodi k muzeju v rojstni hiši izumitelja Janeza Puha. Od Gomile se spustite do Zagorcev, na ostrem desnem ovinku pa zavijete desno proti Kokolajnščku. Skozi Gibino in Stračino se spustite do Hvaletincev in spet ste v ravninskem svetu. Skozi Grlince in Gabernik (desno) prikolesarite v Mostje, prečite reko Pesnico in se v Pacinju usmerite desno v Sp. Velovlek. Tam zavijete levo, saj morate "preskočiti" gričevnati Kicar. Ob koncu spusta zavijete levo, vozite še kilometer po makadamu mimo table za Ptuj, skozi Žabjak nazaj na izhodiščno točko pred Perutnino.

Najpomembnejša znamenitost ob tej poti je dornavski dvorec, zgrajen l.1435, ki je najpomembnejša posvetna stavba poznega baroka v Sloveniji. Ena od številnih lastnikov, rodbina Sauer,ga je v začetku 18.stol. dala prezidati v poslopje, kakršno je danes. Velikopotezno zasnovan dvorec je imel velik angleški park vse do reke Pesnice. Nekatere dele opreme iz tega gradu si je mogoče ogledati v ptujskem pokrajinskem muzeju, grad pa si je mogoče ogledati pod vodstvom lokalne vodniške službe. Mogočna cerkev sv. Marije na Polenšaku je iz začetka 17. stol., imenujejo jo "bela cerkvica" in jo radi obiščejo mnogi romarji, predvsem bolniki in invalidi. V Sakušaku stoji rojstna hiša Janeza Puha, znanega izumitelja, ki je svoj pečat pustil tudi v kolesarstvu. Domače društvo rojakov Janeza Puha je ta objekt preuredilo v muzej, zagotovo vreden vašega ogleda. Malo naprej, na Gomili stoji razgledni stolp, ki z nadmorske višine 352 m omogoča, da svoj rojstni kraj vidijo tudi tisti, ki sicer ne govorijo slovensko. V Hvaletincih sta kužno znamenje iz 17. stol. in novejša kapela, v Mostju pa starejša kapela in spomenik borcem proti okupatorju v 2. svetovni vojni

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)