Izhodišče: Izola

• Dolžina poti:
  15.0 km
• Čas poti:
  00:40:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

Opisan in predstavljen je del urejene kolesarske poti med Izolo in Škofijami (»Pot zdravja prijateljstva«), ki je speljana po nekdanji ozkotirni železniški progi med Trstom in Porečem in je obratovala med letoma 1902 in 1935. Pot je namenjena pohodnikom in kolesarjem ter je tako idealna za popoldanski družinski izlet, na primer med preživljanjem dopusta na Slovenski obali.

Na kolesarsko pot se priključimo v Izoli, usmerimo se na obstoječ nasip ob morju (na katerega pridemo po pločniku na levi strani ceste), ki nas vodi do Kopra, kjer sledimo kolesarski stezi. Prečkamo glavno cesto Koper – Pula in se nekaj časa vozimo ob lokalni cesti do Bertokov (ta del poti še ni posebej urejen za kolesarjenje). V Bertokih sledimo kolesarski oznaki (smer Trst), se še nekaj časa vozimo po lokalnih cestah ter nato pri tabli zavijemo desno na čudovit in miren del poti po ravnini reke Rižane. V križišču Bivje prečkamo glavno cesto in se mimo tovarne Lama povzpnemo preko mostu čez avtocesto. Pot nadaljujemo do Škofij, kjer se lahko navežemo na nadaljnjo pot v Italijanski republiki.

Izola je staro ribiško mesto z bogato zgodovino. Leta 1820 je bila v tu odkrita termalno voda in tedaj je se je tudi začel prvi turizem. Danes je mesto pomembno tudi po ribištvu, saj je bila ravno v Izoli zgrajena prva tovarna za predelavo in konserviranje rib ob Jadranski obali. Stari del mesta leži na nekdanjem otoku. Otok je bil naseljen že v I. stoletju našega štetja in je bil s kopnim šele kasneje povezan s kamnitim mostom. Kot mesto je bila Izola obdana z mestnim obzidjem, ki je bilo v začetku 19. stoletja porušeno, kamenje pa se je uporabilo za zasutje morja med otokom in celino. Izola je bilo v svoji zgodovini znano kot mesto upornikov. Leta 1253 je razglasila samostojnost in je postala mesto s svojimi zakoni in oblastjo.

Koper je največje pristanišče v Republiki Sloveniji ter predstavlja vrata v notranjost centralne Evrope. Leži na "vrhu" Istre (severno-zahodni del). V času starega Rima se je mesto imenovalo Aegido. Pozneje v času preseljevanja narodov pa se je imenovalo Caprea (Capraria insula - Kozji otok). Do 19-tega stoletja je mesto ležalo na otoku, pozneje pa se je otok povezal s kopnim. Že v srednjem veku so bile okoli mesta soline, ki so bile opuščene leta 1911. Ostanek nekdanjega zaliva je le še Škocjanski zatok. Staro mestno jedro se ponaša z bogato arhitekturo ter številnimi kulturnimi spomeniki, ki so vredni ogleda.

Središče Bertokov se je razvilo v okolici baročne župnijske cerkve, posvečene Mariji Vnebovzetni. Poleg cerkve stoji veliko poslopje, v katerem je bila v času Beneške republike vojaška bolnišnica. Po razpadu le-te leta 1797 je bila tu poletna rezidenca koprskih plemiških družin, ki so imele v okolici Bertokov in sedanjih Prad svoja posestva. Od takrat so se vse do danes ohranili meščanski letni dvorci. V starem delu Bertokov se nahaja star in neobičajen vodnjak, (lavatoio) z opeko sezidan. V Bertokih stoji v zelenju in tišini spomenik narodno osvobodilne borbe. Predelu od Bertokov proti Luki Koper in morju, pravijo domačini Bonifika. Tu so bile do prve svetovne vojne soline. Od leta 1998 pa je ta del proglašen za Naravni rezervat Škocjanski zatok.

Zgornje Škofije so naselje, ki se razteza po jugozahodnem tinjanskem pobočju. Najnižje ležeči zaselek so Srednje ali Druge Škofije, ki se raztezajo pod tinjansko cesto in nad škofijskim pokopališčem. Ko se povzpnemo iz Spodnjih Škofij in gremo mimo zaraščenega področja Raven, zagledamo na levi strani ceste cerkvico Kristusa Kralja. Na vrhu zaselka je še ena kapelica z Marijinim kipcem.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)