Izhodišče: Terme Ptuj

• Dolžina poti:
  65.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

Iz Ptujski term kolesarite mimo Turnišča po glavni cesti proti Vidmu, kjer prečkate reko Dravinjo in takoj za mostom zavijete desno proti Dravinjskemu Vrhu.

Sledi prvi večji vzpon, saj se povzpnete z 200 m n.v. na 350 m in takoj po prihodu iz gozda zavijete desno med vinograde.

Naslednjih nekaj km poti vam na desni strani nudi čudovite razglede po Dravskem in Ptujskem polju vse do Pohorja in Slovenskih goric. Neutrudljiva in še posebej v jesenskem času lepa pot, saj preko haloških gričev odmeva glas klopotcev, ki naznanja trgatev, se konča s spustom z Majskega Vrha, kjer v križišču zavijete levo proti Podlehniku.

Pred vami so ravninski km poti, kjer lahko s kolesarskega sedeža občudujete pokrajino podlehniške občine s številnimi cerkvami. Pri gostilni zavijete levo proti mejnemu prehodu Gruškovje.

Slaba dva kilometra naprej se ponovno javite na mejnem prehodu Macelj in takoj nato zavijete desno proti Trakoščanu.

Sledi rahlo vzpenjajoča se pot po gozdnati pokrajini s številnim zamočvirjenimi predeli, kjer se lahko ustavite in uživate v neokrnjeni naravi.

Po nekaj km sproščenega kolesarjenja pridete v Trakoščan, kjer si lahko ogledate lepo urejen grad in se sprehodite ob jezeru. Trakoščan je tudi izhodišče za označene kolesarske in peš poti po Varaždinski županiji.

Po oddihu nadaljujete pot proti Cvetlinu in pred vami je ponovno zavidanja vreden vzpon, ki se konča s prehodom mejnega prehoda in spustom v Veliko Varnico.

Če se navdušujete nad etnologijo in če še niste porabili vse energije, lahko zavijete na odcep za etnografski muzej, ki stoji na vrhu griča in zato res potrebujete energijo, da ga premagate.

Ostali kolesarite naprej proti Leskovcu, vse do Sovič, kjer pred gostilno Vrček zavijete desno v Dravce. Tam vas pozdravi največji klopotec v Halozah, športni navdušenci pa lahko odigrate partijo tenisa, košarke ali nogometa.

Pred vami je še zadnji manjši vzpon, po katerem sledi spust proti Vidmu in še nekaj ravninskih kilometrov mimo Turnišča do izhodiščne točke.

V Turnišču pa se nahaja znana cerkev Marije Pod logom. Cerkev je izredno bogata s freskami nastalimi v 14. stoletju, katerih mojster je Janez Aquila. Vsakega 15. avgusta se odvija Veliko proščenje na čast Sv. Device Marije pod logom. Tako se na ta dan zbere okrog 10.000 ljudi. Grajena je v dveh stilih, v gotskem in romanskem, kar ji daje še posebno zgodovinsko vrednost. Sredi Turnišča stoji kapela Sv. Antona Padovanskega iz 18. stoletja ter številna kužna znamenja. Obiščete tudi lahko Čevljarski muzej, ki je bil postavljen l. 1979, Kovačevo domačijo, ki združuje etnografski in zgodovinski vpogled v njihovo preteklost.

Nastanek cerkve sv. Vida , po kateri je kraj Videm dobil ime, sega v dobo romanike, dograjena pa je bila l. 1445. Ima gotsko jedro, ki je barokizirano in oltar sv. Roka s plastiko Madone, ki ga je okoli l. 1750 izdelal Jožef Straub.

Dravinjski vrh je naselje in najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekt v vasi je podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika.

Marijina cerkev v Podlehniku je gotska arhitektura z zvezdasto obokanim prezbiterijem. V času turških napadov so jo obdali z obzidjem, ki pa se ni ohranilo. Do leta 1828 je bila to farna cerkev, a so sedež župnije potem prenesli k sv. Trojici.

Grad v Trakoščanu si je mogoče ogledati, saj je v njem dobro urejen muzej. Kot manjša utrdba je bil grad prvič omenjen leta 1334, nekaj časa so bili njegovi lastniki grofje Celjski, konec 16. stol. pa je prešel v roke družine Drašković, ki je bila njegova lastnica vse do leta 1944.

Cerkev sv. Andreja v Leskovcu je bila zgrajena pred l. 1545 ter kasneje večkrat obnovljena in bogato poslikana. V etnografskem muzeju v Veliki Vernici si lahko ogledate kako so haloški ljudje živeli v preteklosti.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)