Izhodišče: Podčetrtek

• Dolžina poti:
  25.0 km
• Čas poti:
  01:40:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Pot sem začel pri bazenih Aqualune in jo nadaljeval po glavni cesti do smerokaza za Vonarje. Od tam naprej pot nadaljujemo po lokalni cesti za Rogaško Slatino. Pot ni zahtevna, čaka nas kakšen manjši klanec in spust. Po približno 1 km zavijemo levo (pred ribnikom) in se po nič kaj dobrem makadamu povzpnemo do cerkve Sv.Eme. Dobrodošel je tudi počitek in ogled cerkvice. Pot nadaljujemo po drugi strani hriba navzdol. Spust je zelo strm, zato moramo biti previdni.

Ko prispemo do železniškega prehoda zavijemo levo na glavno cesto za Podčetrtek, peljemo se mimo Olimij . Pri naslednjem križišču in črpalki zavijemo desno in takoj zatem levo za vas Olimje. Pod vasjo Olimje zavijemo levo, peljemo se mimo igrišča za golf, pred mostičkom pa zavijemo ponovno levo za vas Virštanj.

Po 3km - 11% vzpona prisopihamo na vrh. Odpre se nam prečudovit razgled na prelepo pokrajino. Nato se po strmem spustu pripeljemo nazaj do vasi Sela in Golobinjka , kjer zavijemo levo in ponovno na glavno cesto mimo term Olimnija in tako prispemo nazaj do Aqualune.

Podčetrtek je staro naselje, ki je bilo različno poimenovano. V arhivih so ga zasledili v začetku 10. stoletja. O njegovi zgodovini priča tudi mogočni grad Podčetrtek, ki je prava pokrajinska in zgodovinska znamenitost. Grad Olimje stoji na položnem zemljišču v naselju Olimje pri Podčetrtku. Tu je bil že od leta 1208 izpričan krški fevd, vendar se dvor kot središče posesti omenja šele leta 1436. Ob cenitvi premoženja leta 1542 je omenjen stolp – Turm zu Wollimel. Novo graščino je leta 1500 (letnica na portalu) pozidal Hans Tattenbach. Imela je štiri trakte, notranje arkadno dvorišče in na vogalih štiri okrogle obrambne stolpe. Danes je nekoliko predelana, ohranjena pa sta še dva trakta s tremi stolpi. Leta 1675 so k njej prizidali Marijino cerkev, leta 1974 je cerkev hudo prizadel potres. V gradu se nahaja 3. najstarejša lekarna na svetu. Ko obiščete Olimje ne smete zamuditi ostalih znamenitosti kraja. Naprej od samostana Olimje je Jelenov Greben, kjer se pasejo na ogromnem ranču jeleni. Oddaljenost 3 km od trga Olimje je »Dežela pravljic in domišljije«, kjer prebivajo pravljična bitja. Vas Olimje ima še tri zanimivi lokaciji ena je pivovarna in pivnica Haler ter Agolf s gostiščem Amon. in domače živali z nojem ter v neposredni bližini gradu Olimje stoji Čokoladni butik Syncerus, v kateri se lahko posladkate.

Peljali se boste mimo cerkev svete Eme, ki leži na istoimenskem hribu. Pravilno orientirano božjepotno cerkev sestavljajo prizmatičen zvonik s piramidasto streho, pravokotno ladjo, ožji in nižji tristrano sklenjeni prezbiterij, dve kapeli in na severni strani prezbiterija zakristija.

Vas Virštanj se prvič omenja v letu 1275, kot Vierstein. Naznanjuje ime po štirih kamnih, ki so mejili Virštanj, takratni Vierstein, na štiri sosednje grofije: Olimje, Žusem, Pilštanj. Leta 1578 je bilo posestvo v lasti vinogradnika Antona Gernezia. V tem času je bila tu velika vinska klet, zgrajena okoli leta 1620, ki se je ohranila do danes. Pripadala je rodbini Stephana Reisinga, ki so bili svoj čas lastniki bližnjega gradu Plištanj. Ta stavba še danes stoji v Virštanju, v njej pa je bil najden grb, ki je bil vzidan v stene kleti, na njem pa je izklesano ime prej omenjenega Štefana Reisinga Prav tako še danes na Virštanju stoji večje pritlično poslopje, tako imenovano »Banovina«. Stavbo krasi prizidek proti zahodu, portal iz leta 1831. Nekoč je bila v tem poslopju viteška klet – imenovana »Ritterkeller«, ki je pripadala Celjskim grofom in je starejša od stavbe same. Stavba s sosednjim poslopjem je primer izredno bogate kmečko-gostilničarske arhitekture iz prve polovice 19.stoletja. Vinska klet ima bogat kamnit portal bidermajerskih oblik iz leta 1847.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)