Izhodišče: Podlehnik

• Dolžina poti:
  30.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Pot pričnemo v Podlehniku, kjer se v prvem križišču usmerimo desno in po nekaj metrih previdno prečkamo magistralno cesto Maribor - Gruškovje ter nadaljujemo pot po regionalni cesti mimo motela in poznogotske Marijine cerkve proti Kozmincem. Po 7 km prikolesarimo do table z dobrodošlico občine Žetale, od koder se začne rahel vzpon proti naselju Žetale. Pri občinski zgradbi v Žetalah zavijete desno proti Majšperku oziroma Nadolam. Pred vami je prvi večji vzpon, saj se s 315 m n.v. vzpnete na 413 m, vendar boste pri premagovanju te strmine poplačani z lepim razgledom na žetalsko kotlinico, pogorje Maclja in na "haloški Triglav" - Donačko goro. Sledi spust proti Mariji vasi, kjer desno vodi odcep proti Pšetni grabi in naprej v dolino Peklače. S tem odcepom se konča lažji, deloma ravninski del poti, saj je pred vami eden izmed številnih vzponov, ki se konča s spustom po makadamski cesti. Po tej cesti boste kolesarili 3 km, saj se asfaltna cesta prične v zaselku Peklača, po kateri boste nekaj časa kolesarili brez naporov in se pripravljali na zadnji del poti, ki se začne z desnim odcepom na Rodni Vrh. Telesno dobro pripravljeni boste brez večjih težav premagali zadnji vzpon, dolg 1,5 km, ki se začne pri 268 m n.v. in konča pri 366 m n.v.. Čeprav boste prepričani, da ste prekolesarili najtežje odseke poti, se motite, saj vas še čaka 1 km makadamske ceste in vzpon do razglednega vrha, kjer stoji cerkev sv. Duha. Kolesarji s smislom za kulturno dediščino si lahko ogledate cerkev in staro šolsko poslopje, zgrajeno l.1890. Potem pa nadaljujete po najlepšem delu te poti med haloškimi griči ob prekrasnem razgledu na pokrajino. Sledi spust mimo zapuščenega gostišča Gorca in mimo cerkve sv. Trojice do gostišča Pri ribniku, kjer pot končamo.

Marijina cerkev v Zaklu iz l. 1773 je iz obdobja poznega baroka. Cerkev Marije Tolažnice na Brezju pri Žetalah, zgrajena v letih 1716 - 1723, verjetno pod vodstvom J. Fuchsa. Mogočna baročna stavba ima bogato baročno opremo: šest stranskih baročnih oltarjev, glavni oltar, ki ga je izdelal rezbar na prehodu iz 17. v 18. stol. in znamenite orgle celjskega orglarja Frančiška Janečka iz l. 1763. Cerkev sv. Mihaela v Žetalah z gotsko podobo iz 15. stol. in baročno cerkveno podobo iz 18. stol. Prezbiterij pokriva križnorebrasti obok, na desni strani ladje pa so sledovi poznogotskih fresk iz 15. stol. Podružnična cerkev sv. Duha na Rodnem Vrhu zgrajena l. 1662 na mestu starejše stavbe iz 15. stol., od katere se je ohranil le prezbiterij s križnim obokom. Cerkev sv. Trojice na Gorci, ki so jo l. 1654 z gradili dominikanci, sedanjo podobo pa je dobila l. 1754, ko so poleg nje postavili dominikanski samostan. Minoriti, ki so nasledili dominikance, so l. 1828 prenesli sedež župnije iz Podlehnika na Gorco. Mogočna baročna stavba z baročnim oltarjem sv. Trojice in stranskimi oltarji sv. Ane in sv. Florjana in drugimi znamenitostmi kot denimo Skrivnosti rožnega venca (medaljoni), poslikava na stropu (1900) in križev pot.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)