Izhodišče: Dravograd

• Dolžina poti:
  99.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Lahka
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Če ste na sončno stran Alp (v Slovenijo) vstopili pri mejnem prehodu Libeliče, vas bo pot vodila čez Črneško polje mimo Dravograjskega jezera do obrežja reke Meže, ki se v Dravogradu izlije v Dravo. V Dravogradu se na pot priključijo kolesarji, ki prihajajo z mejnega prehoda Vič. Skupna pot se nadaljuje proti Trbonjam in Vuzenici. Pot je zložna, nezahtevna in dobro označena. Slikovita pokrajina hitro spreminja svojo podobo, čas na kolesu pa mineva hitreje, kot bi si želeli.

Če ste v Slovenijo vstopili na mejnem prehodu Vič, se takoj usmerite proti Dravogradu. Vožnja skozi staro mestno jedro naj ne bo prehitra. Vzemite si čas vsaj za ogled znamenite romarske cerkve sv. Vida. Nato se usmerite preko edinega mostu (mimo železniške postaje) na desno stran reke Drave do Trbonj oziroma Vuzenice.

Če ste na sončno stran Alp (v Slovenijo) vstopili pri mejnem prehodu Libeliče, vas bo pot vodila čez Črneško polje mimo Dravograjskega jezera do obrežja reke Meže, ki se v Dravogradu izlije v Dravo. Najprej nas pozdravi strmo in skalovito pobočje, imenovano Bukovje, kjer se severozahodni obronki Pohorja spustijo vse do Drave. Celotno območje je zaradi svojih naravnih lepot zavarovano kot gozdni rezervat. Čaka nas 9 kilometrov prijetnega in pomirjajočega gozdnega okolja.

V Trbonjah si lahko ogledamo cerkev in se odpeljemo po gozdni cesti proti vasi Dravče ali pa zavijemo levo, prečimo Dravo in nadaljujemo skozi Sp. Gortino proti Muti. Druga možnost poteka po prometno bolj obremenjenih cestah. Prijeten in nenaporen spust iz Dravč nas pripelje do nekdaj največjega splavarskega središča ob Dravi, Vuzenice. Tukaj je priporočljiv krajši počitek, saj nas proti Vuhredu čaka strm vzpon (18%), ki pa je na srečo kratek. Pri vzponu nam za orientacijsko točko služi božjepotna cerkvica sv. Device Marije na Kamnu, odkoder je čudovit razgled po Dravski dolini.

V Vuhredu drugič prečkamo Dravo in se usmerimo proti Radljam ob Dravi. Iz Vuhreda vodi zelo razgibana pot do Podvelke na polovici poti med Dravogradom in Mariborom. Čaka nas prvi daljši vzpon, ki teče ob reki Velki proti Lovrencu na Pohorju. Šestkilometrski vzpon nas pripelje do najvišje točke Dravske kolesarske poti - do Razpotja, ki leži 543 metrov visoko. Pot lahko nadaljujemo proti Lovrencu na Pohorju, odkoder je približno kilometer vzpona, ali pa se držimo označene poti in se ob potoku Slepnica spustimo proti Rdečemu Bregu.

Iz Lovrenca na Pohorju se po regionalni cesti spustimo proti Puščavi, kjer je poleg cerkvice sv. Marije zanimivo pokopališče. Odkrijte njegovo posebnost! Pot proti Činžatu postreže z zadnjim večjim vzponom na poti, vrh pa nas nagradi s prečudovitim razgledom. Sledi 5 kilometrov spusta mimo Falske graščine proti Rušam.

Iz Ruš se usmerimo proti Bezeni. Že v samem kraju moramo biti pozorni na oznake, saj nas pot do Maribora vodi po neprometnih kolovoznih poteh mimo Limbuškega nabrežja ter skozi Studenški gozd do obrežja reke Drave, kjer nas pričaka nova kolesarska pot, ki nas pripelje v stari del mesta.
Prečkamo Dravo in se po mariborskih ulicah pripeljemo v središče mesta.

Če želimo nadaljevati proti Ptuju, moramo ponovno prečkati Dravo. Ob Dravi peljemo proti Pobrežju, kjer se lahko odločimo za varianto po levem ali desnem bregu reke. Če se odločimo za nadaljevanje po levem bregu, na Pobrežju prečkamo kanal in staro strugo Drave. Skozi Malečnik in Trčovo se pripeljemo v Zgornji oziroma Spodnji Duplek, kjer za bencinsko črpalko zavijemo desno proti Joham. Do Ptuja se vozimo bolj ali manj v bližini Drave. Med potjo si lahko ogledamo cerkev sv. Martina v Dvorjanah ali pa se povzpnemo do ostankov gradu na Vurbergu, 435 m, odkoder se odpre eden najlepših razgledov po Dravskem polju, vse do Boča. Zaradi ravninskega sveta potujemo hitro in v daljavi se že vidi najstarejše slovensko mesto Ptuj.

Ljubitelji samotnih in slabše utrjenih poti se do Ptuja lahko pripeljejo tudi po desni strani Drave. Pri Miklavškem ribniku se usmerimo proti Loki, Rošnji, skozi Starše in Zlatoličje mimo Ptujskih toplic do Ptuja. Med potjo uživamo v bogati naravi krajinskega parka reke Drave, kjer nas lahko ob jutranjih ali popoldanskih urah preseneti prelet fazana, skok poljskega zajca ali srnjadi. Opazujemo lahko sive čaplje, ki v stari strugi potrpežljivo čakajo na plen.

Če si želimo stika z ljudmi po vaseh Dravskega polja ter hitrejšega kolesarjenja, si raje izberimo pot, ki iz Miklavža vodi skozi Dobrovce, Marjeto, Trniče do Skorbe, kjer prečkamo glavno cesto Maribor-Zagreb. Pot nadaljujemo skozi vas mimo igrišča za golf do Ptujskih toplic. Čez most, ki je namenjen samo pešcem in kolesarjem, vstopimo v staro mestno jedro Ptuja. Označena kolesarska pot se tu zaenkrat konča, začne pa se vznemirljivo odkrivanje bogate in zanimive zgodovine Ptuja.

Povezava je dobila ime po reki Dravi, ki nas bo spremljala večino poti od mejnih prehodov Libeliče oziroma Vič do Maribora oziroma Ptuja. Radlje ob Dravi: Nastanek naselja je povezan s starim dominikanskim ženskim samostanom iz leta 1251, priporočamo pa tudi ogled mestne Kalvarije, ki se ponaša z lepim botaničnim vrtom. O bogatem zgodovinskem dogajanju v tem kraju pričajo tudi številne stavbe z bidermajerskimi fasadami, freskami in portali. Med njimi je najbolj zanimiv Rožni dvor iz 16. stoletja in Spodnji grad iz 17. stoletja.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)