Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:






Bistra

 

Izhodišče: Ljubljana-Dolgi most

  • Dolžina poti:
    23.0 km
  • Čas poti:
    00:00:00
  • Zahtevnost:
    Lahka
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Pot začnemo v Ljubljani na Dolgem mostu, pri parkirišču ob Tržaški cesti, smer Vrhnika oz. Brezovica pri Ljubljani. Do Brezovice se peljemo po urejeni kolesarski stezi ob Tržaški cesti. Na tretjem semaforiziranem križišču pri gostilni Pri Poku na eni strani in Mercatorju na drugi strani prečkamo Tržaško cesto in zavijemo levo proti Vnanjim Goricam. Po nadvozu prečkamo avtocesto. Po prehodu čez železniško progo v Vnanjih Goricah se usmerimo desno proti Notranjim Goricam. V Notranjih Goricah še enkrat prečkamo železniško progo, na trojnem križišču pri zidanem znamenju se usmerimo levo proti Jezeru in Podpeči. Po približno 1700m ravnine pridemo preko mostu čez Ljubljanico v Podpeč. Na križišču za Mercatorjem in pred znanim podpeškim kamnolomom zavijemo desno proti Borovnici. Peljemo se mimo Kamnika pod Krimom, Goričice pod Krimom, vasi Pako in Brega pri Borovnici do Borovnice, ki je znana po borovniškem viaduktu iz sredine 19. stoletja. Viadukt je bil porušen med vojno leta 1941, do danes se je po podatkih z informacijske table ohranil le en steber (iz ljubljanske smeri) in konec viadukta v smeri proti Postojni. Da bi si ogledali te ostanke, moramo za približno 300 m skrenit z naše poti v smeri proti Peklu, sicer nadaljujemo pot proti Vrhniki. Peljemo se mimo Laz in Dola po obrobju Ljubljanskega barja do Bistre. Današnji Tehniški muzej Slovenije je nastal s predelavo opuščenega kartuzijanskega samostana. V Bistri najdemo poleg muzeja še park in vrt, gostilno, mlin in žago.


Naselje Brezovica je bilo v zgodovinskih virih prvič omenjeno leta 1314, naseljeno pa je bilo že v rimski dobi, saj je skozenj že tedaj vodila pomembna prometna povezava med Emono (Ljubljana) in Nauportusom (Vrhnika). Najstarejše poročilo o baročni župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika so zasledili v zapisniku o dragocenostih, ki so bile leta 1526 na ukaz nemškega cesarja Ferdinanda I. odvzete cerkvam. V času turških napadov so jih prekovali v denar. O času in obliki prve pozidave ni nobenega dokumenta. Na glavnem oltarju je kip sv. Antona Puščavnika, zavetnika cerkve in župnije, ob strani pa stojita kipa sv. Petra in sv. Pavla. Cerkev je znana po poslikavah Ivana Šubica in ubranem pritrkavanju, saj je v kraju močna pritrkovalska skupina. Brezovica se razvija v sodobno gospodarsko središče, saj ima veliko gostinskih objektov, trgovin, obrtnikov in podjetij, ki se ukvarjajo z različnimi storitvenimi dejavnostmi. Posebej poznani sta dve gostilni, katerih korenine segajo v čas »furmanskih« gostiln: Pri Kopaču in Gostilna ter galerija pri Poku. Barje je čudovito področje za kolesarje, saj vodi preko barjanskih ravnin veliko kolovoznih in poljskih poti, ki kolesarjem nudijo užitek v vožnji in nemoteno opazovanje narave. Na Brezovici se začnejo kolesarske poti v smeri proti Vrhniki, Podpeči in Ljubljani.


Vnanje Gorice objemajo osamelca Gulč in Veliki vrh. Prvič se kraj omenja v srednjeveških urbarskih zapisih iz leta 1414, ko je imela vas sedem kmetij. Podružnična cerkev, ki stoji na Gulču je bila nekdaj posvečena sv. Boštjanu. Današnja cerkev sv. Duha je bila zgrajena leta 1526. Posebnost cerkve so freske na lehnjaku, delo domačega umetnika Izidorja Moleta. Gršakova domačija je ena najlepše urejenih kmetij v Vnanjih Goricah. Zgrajena je bila leta 1863 in je še danes ohranila svoj prvotni izgled. Zanimivost pa je tudi ohranjeno družinsko drevo od vsega začetka Gršakovega rodu.

Notranje Gorice se prvič omenjajo med leti 1197 in 1202 kot last šentpavelskega samostana na Koroškem in je tudi najstarejše naselje v občini Brezovica. Na sredi vasi stoji kapelica, ki predstavlja zaznamuje središče Ljubljanskega barja. Poslikana je s svetopisemskimi motivi. Zgradili pa so jo v spomin na strašno kugo in črne koze, ki je v letih 1850-1860 pogubila več kot dve tretjini vaščanov. Župnijska cerkev nosi ime sv. Martina. V mladih letih je tu župnikoval pisatelj Janez Jalen, znan predvsem po romanu Bobri. Na Gmajni so arheologi odkrili najstarejše ostanke kolišč, na katerih so v kameni dobi živeli mostiščarji. V Zamedvedci pod Marinčevim hribom pa so našli drevak in druge predmete, ki so jih uporabljali mostiščarji. Podplešivica je znana po Kušljanovem gradu, ki je bil verjetno zgrajen v 15. stoletju. Valvasor ga je poimenoval »Za blatom«. Osamelec Plešivica, visok 390 metrov, je najvišja točka Ljubljanskega barja. Notranje Gorice so vas rokodelcev, obrtnikov in kmetov. Zaradi ugodne lege se v smeri proti Ljubljani gradi novo naselje stanovanjskih hiš.

Vas Podpeč je znana predvsem po kamnolomu, iz katerega pridobivajo znani podpeški marmor. Izkoriščali so ga že Rimljani, ki so celo izkopali nov odsek struge Ljubljanice bližje Podpeči, da so ga s čolni lahko vozili v Emono. Podpeški marmor je bil zelo priljubljen material arhitekta Jožeta Plečnika. V Podpeči je bilo pomembno pristanišče vse do 19. stoletja, ko je bila zgrajena železniška povezava preko Ljubljanskega barja. Podpeška vila je bila zgrajena 1925. leta po načrtih znanega arhitekta Jožefa Plečnika na željo družine Kobi. K objektu sta spadala do nedavnega tudi zunanji bazen in lep park, zasajen s tisami, vrbami, rdečimi bukvami in še nekaterimi drugimi drevesi. Podjetje Hoja jo je leta 1964 odkupilo od lastnice in v njej organiziralo zdravstveno službo za bližnjo in daljno okolico. Sedanji lastnik, občina Brezovica, se je obvezala, da vili povrne nekdanji sijaj.

Za vas Jezero je najbolj značilno kraško jezero okrogle oblike, ki je z globino 47 metrov najglobje naravno jezero v Sloveniji, razglašeno tudi za naravni spomenik. Vaščani so ponosni na cerkev sv. Lovrenca iz 12. stoletja, stoječo na osamelcu nedaleč od vasi.
Lepa turistična točka privablja poleti številne ribiče, kopalce in sprehajalce, ki imajo obilo možnosti za planinske pohode. Iz Jezera vodi planinska pot do Planince, od koder je čudovit razgled na Barje in njegove osamelce. Na tej planoti je obnovljena cerkev sv. Tomaža. V okolici lahko najdemo več kraških jam.

Vasi Pako in Brega pri Borovnici si lahko ogledate cerkev sv. Miklavža, prvič omenjena 1521, baročno predelana. Ohranjen je paški most stare železniške proge.

Borovnic je znana po borovniškem viaduktu iz sredine 19. stoletja. Viadukt je bil porušen med vojno leta 1941, do danes se je po podatkih z informacijske table ohranil le en steber (iz ljubljanske smeri) in konec viadukta v smeri proti Postojni. Da bi si ogledali te ostanke, moramo za približno 300 m skrenit z naše poti v smeri proti Peklu. Uro hoda od Borovnice je romantična soteska Pekel, ki jo je naredil potok Otavščica. Za varno pot mimo slapov danes skrbijo izdelane poti, brvi in stopnice, vendar je možnost za sprehode tudi za tiste, ki ne morejo v višino. Gozdne poti so idealne za gorsko kolesarjenje. Nad Borovnico in vasjo Zabočevo je vzletišče za zmajarje ali jadralne padalce. V Peklu najdete redko rastlinje, nad dolino za Brezovico pri Borovnici pod Strmecem se više v skalovju lahko srečate z gamsom.

Kartuzijanski samostan v Bistri je bil ustanovljen 1255. Menihi so vzdrževali potniški in tovorni promet po Ljubljanici do Vrhnike do Ljublajne, v drugo smer preko Menišije na Notranjsko. Zgradbe so trikrat pogorele. Zadnji lastniki po razpustu samostana so bili Galleti, lesni industrijalci. Danes je v gradu tehniški Tehniški muzej Slovenije, nad gradom se začenja gozdna učna pot. Skozi grad pelje cesta iz Vrhniki v Borovnico skozi vas Dol in pod Lazami.

Borovnica - Ljubljana - Brezovica pri Ljubljani

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)