Izhodišče: Marindol

• Dolžina poti:
  55.0 km
• Čas poti:
  04:30:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

Od TC Marindol zavijemo desno in se skozi Adlešiče, Dolenjce in Tribuče odpravimo v Črnomelj (16 km). Po ogledu Črnomlja sledimo kažipotu za Ljubljano; mimo ciganskega naselja se pripeljemo po 2.5 km v Lokve. Smerokaz nas usmeri desno proti spomeniku Francu Rozmanu - Stanetu, ki je od glavne ceste oddaljen dobrih 500 m. Vrnemo se na glavno cesto in po 300 m nas kažipot usmeri proti Mitreju. Do vasi Rožanec je 700 m; v vasi nas smerokaz usmeri po klancu navzgor in čez železniško progo do Mitreja (600 m). Do cerkvice Sv. Jurija je 250 m. Vračamo se po isti poti na glavno cesto. Pot nadaljujemo do križišča (2.1 km), kjer je odcep za Semič. Tu zavijemo desno, po 1.6 km zopet zavijemo na križišču levo in po 200 m se pripeljemo do cerkvice Sv. Roka. Pot nadaljujemo skozi vasi Brezje pri Vinjem Vrhu in Vinji Vrh, ko pridemo po 3.4 km do križišča, zavijemo levo in po 100 m nas kažipot zopet usmeri levo do vasi Krupa (500 m ). Ko pridemo v vas nas kažipot usmeri desno po klancu navzdol (200 m) do izvira Krupe. Vračamo se po isti poti in v križišču nasproti gasilskega doma (500 m iz Krupe) zavijemo levo. Skozi Stransko Vas se po 2.8 km pripeljemo do Kloštra. Od tod do Gradca je še 1 km. V Gradcu zavijemo levo in po 2.2 km je odcep za Podzemelj. Od Podzemlja nas pot vodi skozi Krasinec in Griblje do križišča v Dolenjcih (9.4 km). V Dolenjcih zavijemo levo proti Adlešičem in po 7 km se vrnemo nazaj v TC Marindol.

Avtor:Klemen Markelj

Od taborniškega doma se odpravimo na desno proti Adlešičem in Črnomlju. Ko pridemo v Črnomelj, se ustavimo in sprehodimo po starem mestnem jedru. Ogledamo si lahko Maleričevo hišo - hišo belokranjskih rokodelcev, v črnomaljskem gradu pa Mestni muzej. Ob sobotah dopoldne je odprta Črnomaljska klet, kjer lahko poskusimo vrhunska belokranjska vina. Sledimo kažipotu proti Ljubljani . Ko prikolesarimo v Lokve, nas kažipot usmeri desno proti spomeniku posvečenem Francu Rozmanu - Stanetu, komandantu glavnega štaba NOV in PO Slovenije, ki se je v bližini vasi smrtno ponesrečil leta 1944. Iz Lokev nadaljujemo z vožnjo proti Semiču in po približno 200 metrih nas kažipot usmeri levo proti vasi Rožanec.V bližini vasi je skrit mitrej, nekdanje pogansko svetišče, do katerega nas vodi markirana pot. Mitrej je reliefna podoba perzijskega sončnega boga Mitre s spremljevalci, ki ubija bika. Podoba je vklesana v navpično steno na zahodni strani ovalne vrtače Judovje. Z izkopavanji ob spomeniku so odkrili kulturno plast iz 2. - 4. stoletja. Ostanki keramike in kurišča so potrdili domnevo, da so tu izvajali daritvene svečanosti. Nad mitrejem je cerkev sv Jurija, ki ima zvon z letnico 1609. Pot nadaljujemo nazaj na gl.cesto. Po cesti vozimo vse do križišča, kjer nas kažipot usmeri proti Semiču. Tu zavijemo desno in se po cesti peljemo do odcepa za Vinji vrh, kjer zopet zavijemo desno. V vasi Vinji vrh pri Semiču je vredna ogleda romarska cerkev sv. Trojice, ki je bila pozidana leta 1647. Kolesarjenje nadaljujemo proti križišču, kjer zavijemo proti Moverni vasi. Naselje stoji na naravno zavarovanem pomolu nad reko Krupo. Izkopavanja so potrdila naseljenost prostora že v bakreni dobi. Nato se vrnemo v sosednjo vas Krupa, kjer si lahko ogledamo po vodnatosti največji izvir reke Krupe, ki priteče izpod 30 m visoke stene. Nedaleč stran so ostanki mogočnega gradu Krupa. Grad je imel štiriogelne stolpe in nadstropno arkadno dvorišče. Grad je bil leta 1942 požgan. Vrniti se moramo proti križišču, kjer smo zavili za Moverno vas. Kolesarjenje nadaljujemo skozi Stransko vas proti Gradcu. Pred Gradcem je sotočje reke Krupe in Lahinje, ob katerem je stal frančiškanski samostan, ki je dal kraju Klošter tudi ime. Tam zdaj stoji tudi Marijina cerkev. Samostan so ustanovili frančiškani, ki so pred Turki pribežali iz Bosne. Naselje Gradec je dobilo ime po gradu, ki je stal v okljuki reke Lahinje. Grad se prvič omenja leta 1326, sedanjo klasicistično podobo je pa dobil po prezidavi v 19.stoletju. V grajskem parku je zanimiva grobnica s kamnitim sarkofagom. Iz Gradca nadaljujemo pot proti Podzemlju, kjer v križišču zavijemo proti Adlešičem. Podzemelj je kraj, prvič omenjen leta 1279, pod razglednim hribom Kučar (222 m) . Hrib je bil poseljen že v predzgodovinski dobi, o tem nam pričajo izkopani ostanki nasipov na južnem vrhu hriba. Na severnem vrhu so pa odkrili tudi poznoantični naselbinski kompleks iz 5. - 6. stoletja s cerkvijo, krstilnico in več stanovanjskimi zgradbami. Ta poznoantična naselbina je bila v antiki obdana z obzidjem. Pod vznožjem hriba so pa odkrili več gomil in grobišč iz starejše in mlajše kamene dobe. V bližini je športno letališče, kamp in kopališče. Kolesarjenje nadaljujemo skozi Krasinec in Griblje.V okolici obeh vasi so partizani med 2. svetovno vojno uredili več vzletnih stez, da so jim lahko zavezniki z letali vozili pomoč in odvažali ranjence v Italijo. Ob poti imamo več možnosti kopanja v reki Kolpi. Kopališča so v Krasincu, v Gribljah in v Fučkovcih. V križišču v Dolenjcih zavijemo proti Adlešičem ter tako sklenemo krog in se vrnemo v Marindol.

Avtor:Klemen Markelj

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)