Reka Kolpa je v celoti dolga 292 km, od tega 113 km predstavlja območje državne meje z Republiko Hrvaško in hkrati najdaljšo slovensko ‘’riviero’’. Velja za eno izmed najtoplejših, najčistejših in okrnjenih rek v Sloveniji. Z naravnega vidika nam reka Kolpa ponuja nedotaknjenost, slikovitost in neprecenljiv vir notranjega miru. Del reke, na območju od Starega trga do Dragošev, je zavarovano območje v sklopu Krajinskega parka Kolpa.



Posebno varstvo je namenjeno 16 naravnim spomenikom in 41 kulturnim spomenikom ob reki in v okolici. Krajinski park Kolpa predstavlja milejšo kategorijo zavarovanega območja v Sloveniji, vendar je eden redkih krajinskih parkov pri nas, ki je razglašen na državnem nivoju, zato ima tudi svoj upravljalski zavod, javni zavod Krajinski park Kolpa. Reko pregrajuje več kot 50 jezov, za katere je značilna kamnita zložba in so posledica gradenj mlinov, žag in kovačij. Nekateri še danes služijo svojemu namenu.

Reka je izredno bogata z rastlinstvom in živalstvom. Ob njej so si dom poiskale številne redke, ogrožene ptice, še zlasti tiste, ki so vezane na vodo. Pri vasi Miliči tako gnezdi okoli dvajset parov sivih čapelj. Omeniti je potrebno tudi vidro, ki sodi med najbolj ogrožene evropske sesalce. O neokrnjenosti narave kažejo zadnje raziskave, saj je odkrito kar 39 vrst avtohtonih rib v reki Kolpi. Privlačna je v vseh letnih časih, še najraje jo obiskovalci obiščejo v poletnih mesecih, ko je primerna za kopanje, saj temperatura vode doseže tudi do 30 stopinj Celzija.



Če jo obiščete, vam ne bo dolgčas. Vključite se lahko v različne športno-rekreativne dejavnosti. Najbolj priljubljene med njimi so čolnarjenje, vožnja s kanuji, kajaki ali rafti po celotnem rečnem toku. Reka za veslače ni naporna, velja za lažjo in primerno tudi za začetnike. Kolpa ponuja tudi organiziran ribolov, zato je ribiške trofeje iskati med profesionalci in ljubiteljskimi ribiči, ki so že okusili srečo rečnega ribolova.
Ob reki in njeni bližini so urejene in označene pohodniške poti, ena takšnih, ki se prične v Starem trgu ob Kolpi in konča v Sodevcih, je Trška pot. Najjužnejša slovenska pot se vije od Radencev do Damlja. Sledi ji Mlinarska pot od Damlja do Vinice, od katere naprej poteka prav tako ob reki Sejemska pot, ki se konča v Žuničih. Tu pa se nahaja dobrih 200 m dolga Belokranjska čebelarska učna pot. Raziskovanje območja ob Kolpi nadaljujemo na učni poti Kučar-Kolpa v Podzemlju ter zaključimo na učni poti Zdenc-Vidovec na Božakovem. Kolesarjenje oziroma rekreativni oddih omogočajo tudi urejene kolesarke poti.



Če bi želeli obiskati rečne bregove za dlje časa, bodo z veseljem za vas poskrbeli na turističnih kmetijah ali kampih, gostilnah oziroma drugih prenočitvenih obratih ob reki in njeni okolici. Postregli vam bodo z belokranjsko kulinariko in vinom ter odprtim belokranjskim srcem.