Žička kartuzija se nahaja v občini Slovenske Konjice, v bližini kraja Žiče, v dolini Svetega Janeza Krstnika.

Ostale informacije o Žički kartuziji prejmete na portalu Firbec.si.

Če se do Žičke kartuzije odpravimo iz Ljubljane po štajerski avtocesti, sledimo izvozu Tepanje in naprej po cesti mimo Draže vasi, Žič, Škednja, Špitaliča pri Slovenskih Konjicah do Žičke kartuzije. Ob Žički kartuziji je urejeno tudi parkirišče.

Žička kartuzija je bila ustanovljena l. 1155 in predstavlja najstarejšo kartuzijo na današnjih slovenskih tleh in v nekdanjih nemških deželah. Ustanovil jo je štajerski mejni grof Otokar III. Traugauski za domovanje menihov iz Velike kartuzije (Grande Chartreuse) z območja današnje Francije. Gradnja prvih poslopij pa se je začela l. 1160. Dokončal jo je njegov sin Otokar IV. in Nastala je po zgledu francoskih kartuzij, se pravi, da je imel samostan dva dela: zgornji samostan oz. Žičko kartuzijo, s cerkvijo Sv. Janeza krstnika, kjer so živeli menihi ter spodnji samostan oz. Špitalič, kjer so živeli bratje laiki in gosti. Tam še danes stoji manjša cerkev Marijinega obiskanja, ki je hkrati tudi edini objekt, ki se je na tem delu ohranil. Cerkev krasi poznoromanski portal, edinstven in eden najstarejših na območju današnje Slovenije.

Življenje meniškega reda kartuzijanov je bilo določeno s strogimi pravili. Bili so zapisani k samoti in tišini, vsak je živel v svoji majhni celici, ki je imela tri dele: spalnico, molilnico in delavnico. Poleg so imeli tudi manjši vrt. V celici so imeli vse kar so potrebovali: skromno posteljo, nekaj pripomočkov za pripravo hrane in pisanje knjig ter umivanje. K skupnemu obedu so sedli le ob nedeljah in praznikih. Hrana je bila preprosta, večinoma so jedli kruh in pili vodo, uživali pa so tudi grah, zelišča, sadje, sol in vino. Mesa niso uživali, le občasno ribe. Medtem ko so se menihi posvečali predvsem pisanju oz. prepisovanju knjig, so se bratje- laiki na spodnjem delu samostana ukvarjali z različnimi dejavnostmi kot so: mlinarstvo, žaganje, opekarstvo, steklarstvo, vinogradništvo, pripravljanje hrane, kasneje pa so jim menihi zaupali tudi zdravilstvo oz. lekarništvo.

Samostan Žička kartuzija je cvetel v obdobju od konca 14. stoletja do sredine 15. stoletja, v času ko sta bila na čelu dva papeža, Urban VI. v Rimu in Klemen VII. v Avignonu. Takrat so samostan Žička kartuzija tudi določili za kraj občih zborov. V tem času so samostan podpirali tudi avstrijski vojvode in štajerske plemiške družine, med drugim tudi grofje Celjski. V tem obdobju so se tukaj zbirali tudi vsi kartuzijski predstojniki, zato je v tem času Žička kartuzija doživela tudi prenovo velikega dela samostanskih poslopij, saj je ob taki priložnosti prišlo tudi do 160 gostov, se pravi predstojnikov kartuzij s spremstvom.

Nemirnejše je bilo obdobje turških vpadov, ki je samostanu povzročilo veliko škodo. Zaradi varnosti so opustili spodnji del samostana, tudi bratje- laiki so se preselili v zgornji del. V tem času je nastalo tudi gostišče s prenočišči pred vhodom v samo kartuzijo- Gastuž. Ta objekt so potrebovali za sprejemanje tujcev, saj so spodnji del samostana, ki je bil temu namenjen opustili. Ožje območje samostana so še dodatno utrdili in postavili mogočen obrambni stolp na zgornjem delu. Samostan je bil večkrat oropan, porušenih je bilo več stavb in ujetih in ubitih je bilo več menihov, zato je življenje v samostanu sčasoma zamrlo. Nekoliko obnovilo se je šele v 16. stoletju. V 18. stoletju, natančneje 12.1.1782, pa je bil samostan razpuščen, takrat je bil izdan dekret Jožefa II. o razpustitvi samostanov. Potem so začeli objekti propadati.

Danes je Žička kartuzija je danes kulturno- zgodovinska znamenitost. Ob obisku lahko najprej vidimo gostišče Gastuž, ki velja za najstarejšo gostilno na Slovenskem. Gostišče je odprto sočasno s samostanom, razen v obdobju od 1.12 do 28.2. Pijačo nudijo vse dni odprtosti, hrano pa od četrtka do nedelje. Čez nekaj korakov že vstopimo v območje samostana. Najbolje ohranjeni deli so obzidje, obrambni stolp, obnovljeno gospodarsko poslopje, pokopališka kapelica in Zgornja cerkev, iz obdobja romanike, ki je bila dokončana v gotskem slogu. Velik središčni del nekdanjega samostana Žička kartuzija je še skrit pod zemljo. Neravna tla, polna hribčkov, pričajo o tem, da so spodaj še ostanki meniških celic, ob pokopališki kapelici pa so grobovi menihov.

Ob vhodu na levo je obnovljen nekdanji gopodarski objekt, ta del je danes spremenjen v muzej. Tam si lahko ogledamo štiri zbirke. Prva razstava Korak za korakom predstavlja postopek konservatorske obnove Žičke kartuzije. Naslednja razstava Kulturna dediščina Žičke kartuzije govori o Žičkih rokopisih. Kartuzijani se namreč niso zapisali širjenju vere z govorjeno besedo, ampak s pisano. Velik del svojega časa so posvetili prepisovanju knjig oz. rokopisov. Knjižnica Žičkega samostana naj bi, glede na pisne vire, obsegala kar 2000 knjig, tako da je bila najbogatejša knjižnica daleč naokoli. Sčasoma so veliko knjigpreselili, danes pa je znanih le okoli 120 rokopisov, od katerih je velika večina večina shranjena v drugih državah. Gre za neprekinjeno 400-letno tradicijo pisanja, zato lahko pri okraševanju inicial sledimo tudi prav posebnem t.i. žičkem slogu. Barven okras rokopisov pa so dopolnili poklicni slikarji. Lahko si ogledamo tudi razstavo Kozarci mesta Slovenske Konjice, vrhunsko izdelane tri linije kozarcev: poročnega keliha, kozarca mesta in keliha. Na drugi strani, nad zeliščarsko lekarno pa je na ogled razstava Ora et Labora, v prevodu moli in delaj, kjer lahko bolje spoznamo pravila življenja kartuzijanskega meniškega reda.

Od vhoda na desno pa stoji obnovljen obrambni stolp, tam si lahko ogledamo zeliščarsko lekarno, kjer prodajajo različne zeliščne pripravke kot so čaji, mazila, namazi in napitki, narejene iz zelišč iz kartuzijskega zeliščnega vrta pred vhodom v samostan. Prirejajo tudi degustacije jedi iz zelišč in delavnice spoznavanja zelišč za šolarje. Lahko pa se udeležite tudi lončarskih delavnic, ki občasno potekajo pod oboki gospodarskega kompleksa.

V kleteh samostana Žička kartuzija pa še danes zorijo konjiške penine. Že v času delovanja samostana je bilo namreč vinogradništvo ena od pomembnih dejavnosti. Letno v kleteh dozori do 60.000 steklenic bele in rose penine podjetja Zlati grič. Po predhodni najavi je možen tudi voden ogled kleti in degustacija.

Žička kartuzija je med decembrom in februarjem odprta med vikendi in prazniki (razen 25.12. in 1.1.) med 10.00 in 16.00 uro. V marcu prav tako, le od petka do nedelje. Aprila, maja, septembra in oktobra je odprta od torka do nedelje, med 10.00 in 18.00 uro. V poletnem času med junijem in avgustom pa je odprta od torka do nedelje, med 10.00 in 20.00 uro. Žičko kartuzijo si ogledamo z audiovodnikom, najavljene skupine pa lahko po nekdanjem samostanu popelje vodič. Vstopnina znaša 4,00 eure za odrasle in 2,00 za otroke (6-10 let).*

Žička kartuzija je tudi prizorišče različnih dogodkov, v poletnem času potekajo Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji. Sodelujejo pa tudi na Mendarodnem muzejskem dnevu. Prostor Žičke kartuzije pa je na voljo tudi za najem za poroke.

Poleg ogleda Žičke kartuzije in kosila v domnevno nastarejši gostilni na Slovenskem, se lahko sprehodimo tudi po starem mestnem jedru Slovenskih Konjic, na Konjiški grad ali pa po vinorodnem okolišu Škalce, ogledamo si lahko zeliščno galerijo Dvorca Trebnik, sprostimo se lahko v Termah Zreče. Lahko pa se tudi odločite za pohod po kateri od učnih poti, kot so Zmajškova učna pot ali učni poti Prežigal in Petelinjek. O njih si lahko več preberete tudi na spletni strani TIC Slovenske Konjice.

*- cene se lahko spremenijo

Foto: Ines Štandeker, Lilijana Kosič