Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:






SloveniaHolidays.com > Poudarjene vsebine

Natisni Pošlji-prijatelju

Triglavska jezera so zakladnica lepot v osrčju Julijskih Alp

Lahko smo ponosni, da živimo v tako lepi državi, ki nam praktično na dosegu roke ponuja najrazličnejše naravne in druge znamenitosti.
Triglavska jezera so zakladnica lepot v osrčju Julijskih Alp

 

 

 

 

 

 

 

 

Še več, zgodi se, da se odpravimo na izlet, ki pa ga poleg samega izletniškega cilja obogati še mnogo drugih zanimivih odkritji. Tudi Triglavska jezera in dolina v kateri ležijo, ponujajo tovrstno doživetje.

Še več informacij o Triglavskih jezerih izveš na portalu Preberite.si.

 

Ta alpska dolina, ki ima kar nekaj različnih imen oz. poimenovanj, se v dolžini osmih kilometrov razteza v področju gora med Bohinjem in Trento. Mnogi ji pravijo tudi Dolina Sedmerih jezer, pa čeprav se o natančnem številu jezer kar veliko razpravlja. Bilo naj bi jih celo več kot sedem, nekatera pa se v času suše posušijo in zato niso vidna. Tako se je nekako obdržalo pravljično število sedem, morda tudi zato, ker je že sam obisk doline Triglavskih jezer zares lahko pravljično doživetje.

Izlet po Dolini Triglavskih jezer tako ni le pohod, temveč se nam ponuja mnogo priložnosti za raziskovanje in občudovanje narave. Triglavska jezera so nastala na usedlinah kamnin, ki ne prepuščajo vode, med tem ko je za preostali del doline značilen jurski apnenec. Ravno zaradi te kamnine so za to območje značilne mnogotere oblike, ki so nastale kot posledica preperevanja apnenca, sicer značilnega za kras. Ker so se celotne Alpe kot gorovje tekom zgodovine s tektonskim delovanjem dvignile iz morja Tetis, v kamnih ali skalah lahko zasledimo zanimive fosile. Če se le malo ozremo okoli sebe, kaj hitro najdemo otis kakšne školjke ali rakca. Eden izmen kamnov s fosilom, odisom amonita, pa je vzidan tudi v steno Koče pri Triglavskih jezerih.

To je ena izmed dveh koč v Dolini Triglavskih jezer, ki leži ob Dvojnem jezeru. Odprta je od vključno junija do septembra, vsak dan. V koči se je možno okrepčati, kaj pojesti ali popiti, lahko pa se tudi prenoči. To možnost izkoristijo mnogi, ki Triglavska jezera in dolino obiščejo le kot vmesno točko, saj preko doline vodi tudi nekaj drugih poti za dostop na določene okoliške gorske cilje. Na drugem koncu doline, torej na severni strani, se nahaja Zasavska koča na Prehodavcih. Tudi ta koča je odprta po istem urniku kot prva. Od ene do druge pa je kakšni dve uri hoda vzdolž doline Triglavskih jezer.
 

Izhodišči za Triglavska jezera in za obisk doline sta prav tako dve. Lahko se odpravimo na izlet s soške strani, in sicer iz Trente, ali pa z bohinjske strani od Slapa Savica čez Komarčo (najzahtevnejša pot), čez Komno ali pa s Planine Blato. Slednja pot je nekako najlažja in hkrati izredno lepa, saj med potjo obiščemo še kar nekaj zanimivih kotičkov Bohinjskih gora oz. planin.

Od Planine Blato bomo najprej prišli do Planine pri jezeru, ki že kot prva ponudi čudovit pogled na nekaj planinskih koč in jezero v ozadju. Nato se mimo planine Dedeno polje, ki obkrožena z visokimi vrhovi prav tako ustvari prelep ambient, odpravimo do planine Ovčarija. Od tu spet nadaljujemo po poti proti Koči pri Triglavskih jezerih (ob poti so markacije in smerokazi na razpotjih) in po približno treh in pol urah hoje od izhodišča prispemo do Dvojnega Triglavskega jezera ob katerem je koča.

 

Če gledamo Triglavska jezera in dolino iz bohinjske smeri, torej od južne smeri, je Dvojno jezero drugo oz. sta jezeri drugo in tretje po vrsti v dolini. V času, ko ni veliko padavin, iz enega dvojnega jezera namreč nastaneta dve manjši jezeri. Še bolj južno leži Črno jezero, ki ga najdemo v kotanji ob poti, ki pride od Slapa Savice. Poimenovali so ga črno zaradi njegove lege, saj je obkroženo z gozdom. To jezero naj bi bilo od vseh sicer najtoplejše, vendar so kakršno koli kopanje ali druge vodne aktivnosti tam seveda prepovedane.

Po dolini naprej od Koče pri Triglavskih jezerih je prvo naslednje jezero: Veliko jezero, ki pa se ga drži tudi poimenovanje Jezero v Ledvicah. Takšno ime je to jezero, ki je največje izmed jezer v Dolini Triglavskih jezer, dobilo po svoji obliki, ki spominja na ledvico. Poleg tega pa lahko kot zanimivost omenimo, da ima obliko ledvice tudi skala na njegovem bregu.

Naslednji jezeri sta Zeleno in Rjavo jezero. Zeleno jezero ima takšno barvo zaradi bogatega razraščanja alg v njem, med tem ko Rjavo jezero bolj kot po svoji barvi slovi po tem, da je najvišje ležeče izmed vseh Triglavskih jezer. Leži namreč na nadmorski višini dobrih 2000 m. V poletnem obdobju, ko ni veliko padavin, sneg pa se je v hribih prav tako že stopil, Rjavo jezero velikokrat skoraj presahne. Podobna usoda čaka tudi naslednje jezero v dolini: Mlako v Laštah, ki leži tik pod Zasavsko kočo na Prehodavcih.

Najbolj severno leži Jezero pod Vršacem, za nekatere tudi Jezero v Podstenju. V okolici tega jezero uspeva le malo rastlin, zato tam večinom najdemo samo lišaje. Zaradi svoje lege je jezero tudi v poletnem času velikokrat še prekrito z ledom. To je tudi edino jezero, ki jih ponujajo Triglavska jezera, iz katerega voda odteka proti Soči, saj se voda iz vseh ostalih zliva proti Bohinju, torej v Bohinjsko jezero oz. Savo Bohinjko. Mar ni zanimivo, da voda, ki je v naravi pravzaprav tako blizu, celo v isti dolini, po eni poti hitro s Sočo priteče do Jadranskega morja, med tem ko preostanek vode čaka dolgo potovanje po Savi, Donavi do Črnega morja in šele nato v Sredozemsko morje?

Izlet v Triglavska jezera in dolino je zares izvrstno doživetje. Opisana pot s Planine Blato, do katere se pripeljemo iz Bohinja oz. Stare Fužine, je ena najprimernejših tudi za tiste, ki niso najbolj vajeni hribovskih podvigov, saj je pot zares lepa in ne pretežka. V večjem delu je precej položna, nekaj časa hodimo celo po kolovozih med planinami, le na nekaj mestih je potrebno premagati krajše vzpone. Vseeno pa je priporočljivo, da se na pot odpravimo le v dobri kondiciji. Pohod kljub vsemu ni tako kratek, slabe štiri ure traja hoja do Dvojnega jezera, in nato še dobri dve do konca doline. Najbolje je, da načrtujemo kar celodnevni izlet v Triglavska jezera in se temu primerno pripravimo. Zelo dobrodošla je na nogah dobra pohodna obutev, s seboj pa imejte v nahrbtniku tudi dovolj pijače in hrane za po poti. Nikakor pa ne pozabite na fotoaparat, saj je marsikateri utrinek s poti ali pogled na čudovito naravo, ki nas spremlja ves čas, zagoto vredno shraniti za spomin. Če v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka že ne smemo trgati rož ali kaj podobnega, lahko poleg vsega kar smo mi prinesli s seboj, domov za spomin vzamemo vsaj lepe vtise in poln koš novih doživetji. In z obiska Doline Triglavskih jezer se boste zagotovo vrnili bogatejši za prelepo doživetje in živ spomin na neokrnjena čudesa narave.

Foto: Simona Štravs
Tekst: Jana Hočevar