Šmarna gora je bila opevana že s strani Prešerna

Prešeren je Šmarno goro dobro poznal, saj je tam služboval tudi njegov stric Jakob Prešeren. Poleg pesmi Od zidanja cerkve na Šmarni gori, je napisal tudi pesem z naslovom Šmarna gora.
 

Več informacij in slik o obisku Šmarne gore lahko najdete na portalu Info24.si.
 

Odlomek v Prešernovi pesmi Od zidanja cerkve na Šmarni gori, nakazuje, da je France Prešeren Šmarno goro že poznal takrat, ko so zidali cerkev. Vsebinsko, pesem pripoveduje o prevzetnem poročenem graščaku, ki živi na gori. Rad se zabava z mladimi dekleti in tako ena izmed njih zanosi. Ko se po sedmih mesecih nosečnosti oče otroka ne prikaže, se dekle odloči, da ga bo odšla poiskat. Na poti na Šmarno goro sreča Puščavnika, ki živi v zapuščeni koči. Ta jo vabi v kočo, saj se je zunaj že mračilo in bližala se je nevihta. Dekle se mu ne želi ukloniti, zato ji pove resnico o očetu njenega otroka. Dekle trenutek za tem omedli in rodi sina, nato pa umre. Puščavnik sina vzgaja, dokler se ta ne izobrazi za duhovnika.
 

Šmarna gora je danes ena od priljubljenih destinacij, saj ni daleč od Ljubljane. Leži na nadmorski višini 669 m, poti do vrha pa je ogromno. Obstaja jih menda kar okoli 50, najbolj znane pa so:
 

• Pot iz Vikrč – do izhodišča lahko pridete čez Šentvid–Vižmarje–Tacen. Nato lahko parkirate pri klubu Lipa ali pa kar ob cesti.
• Pot čez Peske – povzpnete se lahko iz Vikrč.
• Westrova pot – pot se prične pri gostilni Kovač, nato se nadaljuje čez vrh Grmade, pot je strma in zahteva nekaj kondicije.
• Plezalna ali Pogačnikova pot – povzpnete se lahko iz Vikrč, kjer boste kmalu na poti zagledali plezalno steno. Na tej poti je priporočljiva plezalna oprema, saj gre za previsno steno, opremljena pa je s klini in jeklenicami.

Šmarna gora in njena pot je primerna za pohodnike, ki na goro prispejo v pol ure oziroma največ v eni uri, kolesarji in tekači pa so časovno hitrejši. Pod vrhom se nahaja zvonec, za katerega velja, da izpolnjuje želje. Na samem vrhu Šmarne gore se nahaja gostilna Ledinek in baročna cerkev Matere Božje.
 

Samo območje naj bi bilo poseljeno že v prazgodovini, saj so tam našli rimsko zapestnico, ki priča o tem, da so tam prav gotovo potikali Rimljani. Romarska cerkev je omenjena v zapisih že leta 1324, leta 1432 pa naj bi na tem območju stala že Marijina cerkev v gotskem slogu, ki jo je poznal že Janez Vajkard Valvasor. Cerkev je imela v tistem času dve ladji in devet oltarjev. Konec 15. stoletja je bila obdana z obrambnim obzidjem in je služila, kot protiturški tabor. Šmarna gora ima prav posebno zanimivost, ki pa je ta, da opoldansko ura bije pol ure prej, torej ob 11.30. Legenda pravi, da so Turki v 15. stoletju želeli zavzeti tabor s cerkvijo že v prvi polovici dneva, v nasprotnem primeru so se odločili, da se bodo vrnili v Turčijo. To naj bi slišala sv. Marija, ki se je prikazala ljudem v cerkvi in jih posvarila, zato so zvonili pol ure prej kot običajno.

Današnja baročna cerkev je bila zasnovana pod okriljem stavbenika Gregorja Mačka, leta 1711. Freske, ki se nahajajo v sami cerkvi so delo Matevža Langusa, najbolj razpoznaven pa je po iluzionistični freski Marijinega vnebovzetja, ki se nahaja v tej cerkvi. V tej cerkvi pa je služboval tudi znani triglavski župnik Jakob Aljaž, ki ga poznamo predvsem po tem, da se je zavzemal za našo najvišjo goro, Triglav, zato se stolp na vrhu le tega imenuje po njem.

Na Šmarno goro vodi tudi šolska učna pot, ki je dolga 4,5 km, ob poti pa se nahajajo table s koristnimi informacijami.

Ena od najstarejših znamenitosti, ki jih ponuja Šmarna gora pa je kužno znamenje, ki je včasih služilo kot znamenje, da bi se ljudje odrešili kuge in Turkov.

Šmarna gora ima razgled, ki se razprostira na vse strani. Vidimo lahko Gorenjsko, del Julijskih Alp, Karavank in Kamniško–Savinjskih Alp, Ljubljansko kotlino in pogled seže celo do Trdinovega vrha na Dolenjskem.

Za okrepčilo na vrhu že 35 let skrbi gostilna Ledinek, ki je v lasti družine Ledinek. Ponujajo okusne jedi na žlico, kot so ričet, jota, zelje z ajdovimi žganci, višnjev in jabolčni zavitek, skutne in pehtranove štruklje. Med vikendi, ko je obiska več pa svojo kulinarično ponudbo razširijo. Gostilna obratuje od ponedeljka do petka od 7.00 – 19.00, med vikendi pa začnejo že navsezgodaj zjutraj is sicer od 6.00 – 19.00.

Šmarna gora predstavlja kratek izlet na razgledno točko, kjer lahko vidimo našo prestolnico še z drugega zornega kota.