---

Izhodišče: Lesce

• Dolžina poti:
  82.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

---

Opis poti

Iz Lesc se odpravimo na Bled. Po glavni prednostni cesti nadaljujemo naravnost mimo Blejskega jezera proti Bohinju. Na odcepu za Boh. Belo zavijemo desno. Na glavno cesto, ki pelje proti Bohinju se priključimo na koncu vasi Obrne. Na križišču zavijemo desno in se peljemo skozi Sotesko. Pred vasjo Nomenj za krajši čas zavijemo desno na stransko asfaltirano cesto, prav tako tudi pred vasjo Bitnje. Iz Bitenj zavijemo desno proti Jereki. Po krajšem in kar strmem vzponu prispemo do vasi Jereka. Od tu nadaljujemo pot naravnost skozi Bohinjsko Češnjico, Srednjo vas, Staro Fužino do Ribčevega Laza. Po prečkanju Save Bohinjke zavijemo desno. Ob jezeru gremo do Ukanca, nato pa naravnost do koče pri Savici, kjer se konča asfaltirana cesta. Tam obrnemo in se vrnemo do Ribčevega Laza. Na križišču ob koncu jezera nadaljujemo naravnost. Po glavni cesti se skozi Boh. Bistrico vrnemo na Bled in naprej v Lesce.

---

Vas Nomenj je gručasta naselbina pri samem vhodu v dolino. Ko se pripeljemo skozi Sotesko v Bohinj, se nam prav v Nomenju odpre pogled na Spodnjo Bohinjsko dolino in Spodnje Bohinjske gore. V daljavi pa nas že pozdravlja Vogel. Od glavne ceste je vas oddaljena približno 200 m.

V Srednji vasi si lahko spočijete ob ogledu Župnijske cerkve Svetega Martina. Je baročna arhitektura, ki stoji na temeljih srednjeveške cerkve, omenjene že v virih iz obdobja 1493 - 1501, pozidana pa je bila sredi 18. stoletja. V Srednji vasi sta se ohranili dve kašči, Prežljeva in Španova kašča z začetka 17. stoletja, ki sta danes spomeniško zavarovani. Poleg cerkva so bile edine zidane stavbe. Služile so shranjevanju poljskih pridelokov

Cerkev Sv. Pavla v Stari Fužini izvira še iz srednjega veka. Obdana je z obzidjem,pokrita pa s skodlami. Na zahodni strani je srednjeveška lopa z ravnim lesenimstropom. Lopa je tlakovana z okroglastimi rečnimi kamni in ozkimi ploščastimi kamni.Stolp z dvojno čebulasto streho in laterno so pozidali leta 1726.
Slap Savica je, najbolj obiskan slap na Slovenskem. Voda izvira iz višje ležeče kraške jame (izvir Save Bohinjke), se spusti po poševnem pobočju 30 metrov in pade v globino 50 metrov - slap je vse skupaj visok kakih 80 metrov. France Prešeren si je slap izbral za mesto svojo epsko pesnitve Krst pri Savici. Ob poti na slap se lahko ob obilnejših padavinah vidi še ena znamenitost. Naravna kotanja zgornjega Črnega jezera ne more več zadrževati vode in ta se prelevi v več slapov preko znamenitega prepadnega pobočja Komarče vse v dolino.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)