---

Izhodišče: Lesce

• Dolžina poti:
  44.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Lahka
• Podlaga:
  Asfalt

---

Opis poti

V središču Lesc zavijemo proti Hrašam. Na koncu Hraš se levo odcepi cesta za Studenčice, nadaljujemo pa skozi ožino proti Rodinam. Nadaljujemo levo v smeri Žirovnice. Po prečkanju železniške proge nadaljujemo naravnost skozi Moste in naprej proti Jesenicam. Na prvem semaforiziranem križišču na Slovenskem Javorniku zavijemo levo. Ozka cesta se po nekaj ovinkih konča na križišču, kjer zavijemo levo in nato še enkrat levo. Ko prečkamo Savo Dolinko, nadaljujemo levo v smeri proti Bledu. Pri avtobusni postaji zavijemo levo in se skozi Lipce, čez avtocesto in Blejsko Dobravo vrnemo na cesto proti Bledu. Po krajšem vzponu pridemo do Kočne. Nadaljujemo do Spodnjih Gorij, kjer prečkamo reko Radovno. Na odcepu za Vintgar zavijemo levo, na naslednjem križišču pa gremo naravnost skozi Podhom. Na križišču za železniškim mostom zavijemo levo proti Zasipu. Na križišču, kjer glavna cesta zavije desno proti Bledu, zavijemo levo. Po ozki cesti med hišami se strmo vzpnemo do cerkve Sv. Katarine, kjer je lep razgled po Gorenjski. Vrnemo se do križišča in nadaljujemo naravnost proti Bledu. Z glavne ceste na Bledu zavijemo desno pri avtobusni postaji, se peljemo ob jezeru pod gradom, skozi Zako do Mlina. Tam zavijemo desno proti Selu in se peljemo naravnost skozi Selo. Na križišču več cest nadaljujemo v smeri proti Bodeščam. Kmalu zavijemo levo na ozko asfaltirano bližnjico do Koritnega. V Koritnem zavijemo levo na Bled. Pri bencinski črpalki zavijemo desno proti Lescam. Ko prečkamo Savo, se kmalu lahko preusmerimo desno na kolesarsko stezo do Lesc.

---

Iz Lesc lahko poletite nad Gorenjsko. V Lescah se nahaja letališče, kjer je možno poleteti nad gorenjskimi kraji.

Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati. Podružna cerkev Marijinega vnebovzetja in Roka na Savi sodi v sklop urbanistično zaščitenega jedra Stare Save na Jesenicah. Bila je zgrajena v začetku 17. stoletja. Predstavlja prvi primer jezuitske arhitekture na Slovenskem, njena zunanjost je gotska, oprema notranjščine pa je mlajšega izvora. Stara Sava je staro fužinarsko in stanovanjsko naselje, ki je mestu nekoč dajalo utrip, danes pa je zaščiteno kot tehniški spomenik. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucellini-Ruardova graščina , cerkev Marijinega vnebovzetja , delavska stanovanjska stavba, imenovana "Kasarna", ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavžarski dimnik ter mlin.
Graščino je v prvi polovici 16. stoletja zgradil Italijan Bernardo Bucellini. Leta 1831 je bila povečana in obnovljena v klasicističnem slogu. V stavbi je od leta 1954 Tehniški muzej Železarne Jesenice. Danes je v njej sedež Muzeja Jesenice z razstavo o zgodovini železarstva na Gorenjskem. Kosova graščina sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in v prvi polovici 17. stoletja zgradili lastniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku.

Fužinarski dvorec na Murovi je bil zgrajen 1521 leta, v virih pa ga omenjajo kot "stari belopeški grad". Doživel je številne prezidave in zamenjal še številnejše lastnike. V začetku 19. stoletja je postal njegov lastnik trgovec Pavel Kos. Po njem se tudi imenuje "Kosova graščina. Danes so v njej prostori, namenjeni občasnim razstavam in stalni zbirki novejše zgodovine, v drugem nadstropju pa sta poročna dvorana in protokolarni občinski prostor, ki pogosto gosti kulturne prireditve. V pritličju si obiskovalci lahko ogledajo rekonstruirano zaporniško celico. Savske jame so še danes dokaz, da je bila v teh krajih močno zakoreninjena rudarska tradicija, ki je preživela skoraj osemsto let, saj segajo začetki kopanja rude v leto 1130, vse do leta 1907, ko je rudarstvo popolnoma zamrlo. Znano je, da so bile celo urbarske dajatve v železu. Plavž na Stari Savi je bil sredi 19. stoletja last Viktorja Ruarda in je bil najmogočnejši med jeseniškimi plavži. Visok je bil 38 čevljev (12 m), v premeru pa je meril 9 čevljev (2,8 m). Uporabljalo ga je 16 plavžarjev. Dnevno so pridobili iz njega 200 dunajskih stotov grodlja. Tega so vlivali v posebne kalupe, kjer se je strdil. Grodelj iz kalupov so zaradi njegove oblike imenovali "štruce".

Občina Žirovnica je polno kulturnih spomenikov. Obiščete lahko domačijo Matija Čopa, Antona Janše (prvi slovenski čebelar), kateremu je tudi posvečen čebelarski muzej v Radovljici, Župnijska cerkev, Cerkev Sv. Martina, Cerkev Sv. Radegunde, Cerkev Sv. Klemena, v Vrbi domačijo Franceta Prešerna,… V bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda, sta Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer februarja leta 1891 odkrila sotesko Vintgar.
Soteska Vintgar, dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije, in število obiskovalcev se iz leta v leto veča. V eni smeri obiska soteske lahko izkoristite možnost “razgledne pešpoti” preko Homa do sv. Katarine (zgodovinska cerkvica in prelep razgled). Pri vhodu in pri slapu Šum se lahko okrepčate v bifejih.

Zasip leži 2 km severno od Bleda na južnem, prisojnem pobočju Homa. France Prešeren, največji slovenski pesnik je poimenoval Zasip "oltar Gorenjske", saj od tod oz. še bolje s Homa, hriba nad vasjo, lahko uživamo v čudovitem razgledu. Na Homu stoji cerkvica sv. Katarine, ki ima kar zanimivo zgodovino. V 15. st. je papež Aleksander VI. potrdil bratovščino sv. Katarine, iz česar se je razvila božja pot. Zanimivo je, da je bil pod pragom cerkvice skrit zaklad. Med umikom Napoleonove vojske iz Rusije je neki francoski general na tem mestu zakopal vojaško skrinjo, v kateri so bili denar in dragulji za tedaj plačane francoske vojake. Med boji v severni Italiji je bil general smrtno ranjen, skrivnost pa je zaupal prijatelju in ta je s pomočjo dveh domačinov izkopal ta zaklad.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)