Izhodišče: Marindol

• Dolžina poti:
  53.0 km
• Čas poti:
  03:30:00
• Zahtevnost:
  Lahka
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

Od TC Marindol zavijemo desno proti Adlešičem (5 km). V Dolenjcih (2 km) zavijemo desno. Skozi Griblje in Krasinec se pripeljemo v Podzemelj (9.4 km), kjer pri trgovini zavijemo desno in mimo cerkve Sv. Helene pridemo v Zemelj (500 m). Od Zemlja do Otoka je čez polje 1 km. V vasi Otok zavijemo levo in se skozi vas odpeljemo do ceste proti Metliki (1 km). Do centra Metlike je 7.2 km. Vračamo se po isti poti; vendar ne zavijemo v vas Otok, pač pa nadaljujemo pot do Podzemlja in od tam proti Adlešičem.

Avtor:Klemen Markelj

Pot nas vodi skozi Adlešiče. V križišču v Dolenjcih zavijemo proti Gribljam in vse do Podzemlja se vozimo ob toku reke Kolpe. Polja na levi strani ceste so ravna in med 2. svetovno vojno so bila spremenjena v pomožna letališča. Na njih so od jeseni 1944 do aprila 1945 pristajala zavezniška letala, ki so dovažala partizanom pomoč in odvažala ranjence. V Podzemlju pa zavijemo desno proti Metliki. Po dobrih 2 km je iz glavne ceste odcep desno v vas Otok. Na manjši vzpetini pred vasjo je kot spomin na partizanska letališča postavljeno vojaško letalo C - 47, ki je vojaška verzija znanega potniškega letala DC - 3. Letalo je pobarvano v značilne puščavske kamuflažne barve angleškega vojnega letalstva RAF in je letelo v sestavi posebnih angleških sil t.i. Balkanskega letalstva. Po ogledu se odpeljemo naprej proti Metliki. Ko pripeljemo v Metliko, se skozi križišče zapeljemo proti centu mesta. Metlika je slikovito mesto na pomolu med dolino Obrha in suho dolino Bojice. Mesto ima bogato zgodovino. Območje mesta je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe iz pozne bronaste dobe (10. - 9.stoletje). Še večji pomen je Metlika dobilo v 13.stoletju, ko je postala mejno mesto med Kranjsko in Hrvaško. Prva omemba kraja datira v 11.stoletje. Pomembno vlogo je mesto igralo v času turških vpadov, saj je branilo pomemben prehod preko reke Kolpe. To vlogo je obdržalo vse do izgradnje Karlovca ob koncu 16. stoletja. Turki so Metliko večkrat oblegali; nevšečnosti pa so povzročali tudi kuga, kolera, požari in hajduki. Ostanki Metlike kot srednjeveškega mesta so vidni še danes: grad, križniška komenda in ostanki srednjeveških jarkov, ki so danes spremenjeni v vrtove. V drugi polovici 19. stoletja so bila v mestu ustanovljena narodnobuditvena društva (godba, narodna čitalnica, narodna posojilnica, prvo požarna obramba v Sloveniji l.1869), v katerih so se združevali Slovenci in si budili narodno zavest. Železnica je v mesto prišla leta 1914. Med 2.svetovno vojno je Metliko zasedla italijanska vojska. Mesto je bilo osvobojeno ob kapitulaciji Italije septembra 1943. Kmalu zatem so ga zasedle nemške enote, ki pa so se iz Bele krajine umaknile novembra 1943 in od takrat je bilo mesto svobodno (razen 16. 7. 1944, ko so za nekaj ur v mesto vdrli Nemci in požgali nekaj hiš). V mestu je vreden ogleda grad, v katerem je danes Belokranjski muzej. Muzej nas popelje skozi celotno zgodovino Bele krajine od prazgodovine do danes. V muzeju si lahko ogledamo zbirko Slovenskega gasilskega muzeja , edinega v Sloveniji. Metlika je središče belokranjskega vinogradništva (metliška črnina) in ima lastno vinsko klet. V poletnih mesecih potekajo na gradu kulturne prireditve. V Marindol se vrnemo po glavni cesti proti Črnomlju in v Podzemlju zavijemo proti Adlešičem.

Avtor:Klemen Markelj

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)