Planšarski muzej v Stari Fužini, Bohinj
Stara Fužina 181
4265 Bohinjsko Jezero

Tel.: 04 577 01 56




Bohinj je bil stoletja najmočnejše planšarsko središče. Tu je največ planin, najvišje planine segajo tik pod vrh Triglava. V Bohinju je bilo razvito planšarstvo z mlekarstvom v najbolj intenzivni obliki. Od maja do sredine junija so se selili planšarji z živino na spodnje in od tu na visoke planine, jeseni pa so se spet vračali v dolino. Na Uskovnici npr. so ostajali vse do božiča.

Planšarski muzej v stari Fužini je bil odprt leta 1971. Urejen je v opuščeni vaški sirarni, zgrajeni leta 1883, kjer so leta 1967 še izdelovali sir, in kjer so sirarski mojstri v poletnem času skrbeli za zorenje velikih hlebov sira, ki so jih nosači vsak teden prinašali s planin. Leta 1990 smo muzej vsebinsko dopolnili in preuredili.

V prvem prostoru je prikazan lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki. Na vhodni fasadi stana je slabo vidna letnica 1849. V zadnjih dveh desetletjih so stan uporabljali le v času košnje in ob drvarskem delu.

V drugem prostoru je ohranjena originalna sirarska delavnica z velikima vzidanima sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira. Razstavljeni so originalni predmeti notranje opreme sirarn (sirarsko orodje in pribor, posode za mleko, pinje za izdelovanje masla), velik kotel na lesenem vratilu iz sirarne na planini Blato. V vitrini je velika »majerska« krošnja, opremljena s potrebščinami, ki so jih planšarji vsako leto ob selitvah v planine nosili s seboj. S fotografijami so prikazane sirarne in sirarsko delo v planinah, transport sira v dolino, tudi listinski dokumenti v zvezi z organizacijo sirarstva.

Ob vhodu v muzej je kartografski prikaz najstarejših omemb planin (prva sega v leto 973), grafični list s hišnimi znaki, s kakršnimi so zaznamovali gospodarji svoje orodje in posodje. S fotografijami so prikazana značilna bohinjska planšarska naselja in značilne planšarske zgradbe. Na visokih planinah, kjer samo pasejo, so značilni enocelični leseni stanovi na stebrih, ki združujejo spodaj prostor za živino, zgoraj pa planšarsko bivališče. Na spodnjih planinah imajo gospodarji posebno zgradbo za pastirja in posebno zgradbo za živino - »hlev«, ki ga v ostrešnem delu uporabljajo tudi za shranilo sena, ki ga pridobivajo na teh planinah; ob skupnem pašnem svetu imajo gospodarji še individualno košenino.

V četrtem prostoru so prikazani portreti planšarjev, ki so tudi po štiri in več desetletij skrbeli za živino v planinah, dalje planšarske selitve, planšarjev delovni dan, njegova hranam njegov prosti čas, nazadnje tudi bohinjski kravji bal, tradicionalna bohinjska turistična prireditev, ki je pognala korenine iz planšarskega prikaza ob koncu paše.



Odpiralni čas:

• od 26. 12. do 30. 6. in od 1. 9. do 25. 10.: vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro
• od 1. 7. do 31. 8.: od torka do nedelje, med 11. in 19. uro
• od 26. 10. do 25. 12. – ZAPRTO
• ponedeljek, 1. 1., 1. 5. – ZAPRTO

 Vstopnina: