Izhodišče: Vrhnika

• Dolžina poti:
  24.0 km
• Čas poti:
  02:30:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Pot začnemo na Vrhniki, smer Horjul. Peljemo se mimo Stare Vrhnike do križišča, kjer se usmerimo levo proti Podlipi in Smrečju. Cesta je speljana po dolini potoka Podlipščica – Podlipski dolini. Gre za raven travnat svet z obdelovalnimi površinami. Dolina se konča v vasi Podlipa s cerkvijo Sv. Brikcija. Okrepčamo se lahko v domači Gostilni Jurca oz. Pri Vrtnarju. Pot nadaljujemo mimo vasi, sledi oster ovinek v desno, takoj nato pa se cesta začne vzpenjati. Pogled z višine nam ponuja še prav posebej atraktiven pogled na vas. Pot do Smrečij se bolj ali manj vzpenja, večinoma gre za asfaltirano, neprometno (v smislu motoriziranega prometa) cesto po naravnem okolju, kjer se lahko nadihamo svežega zraka in odpočijemo oči na zelenih površinah. Omeniti velja še zanimivo cerkev Marijinega vnebovzetja na vzpetini v Smrečju. Nato sledi rahel spust do Žirov, v katere vstopimo na vzhodnem delu. Če želimo v center naselja, se na prvem križišču usmerimo levo. Gre za občinsko središče z bogato zgodovino. Značilne obrti so bile čevljarstvo, mizarstvo in čipkarstvo.

Cankarjeva spominska hiša na Klancu v Vrhniki je dragocen kulturni spomenik sredi vrhniškega mestnega središča. Nahaja se na mestu, kjer je nekoč stala lesena, s slamo krita koča, v kateri se je rodil pisatelj Ivan Cankar. Danes je pod vodstvom vodiča na ogled zbirka predmetov, ki prikazuje bivanjske razmere revnejše družine ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja. Na policah in vitrinah so razstavljeni Cankarjevi prvotiski, fotografije pisatelja, njegovih sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov iz ljubljanskega in dunajskega obdobja ter njegovi avtoportreti in risbe. Poleg Cankarjeve spominske hiše in spomenika je v tem trškem naselju še več zanimivih historičnih objektov in spomenikov. 

Horjul je največji kraj v horjulski dolini. Horjulce so v prejšnjih stoletjih pestile številne nesreče in revščina, po drugi svetovni vojni pa kraj gospodarsko zelo hitro napreduje. V farni cerkvi Sv. Marjete so freske akademskega slikarja Janeza Šubica, ki je slikal na presno leta 1877. Na pokopališču je relief 'PIETA', delo Franceta Kralja iz leta 1923, ki ima veliko umetniško vrednost, in obzidje, ki je delano po navodilih Jožeta Plečnika. Horjulsko pokopališče je v tistih časih veljalo za enega najlepših.

Ob glavni cesti V Žireh stoji farna cerkev sv. Martina. Posvečena je   bila 11. novembra 1912 leta. Cerkev je zgrajena v  neoromanskem stilu in je dolga 47m, široka 24m ter visoka  16m. Okrog 60m visoko se dvigata dva zvonika, v katerih so  zvonovi. Največji je težak kar 3500kg.  Prvotna cerkev naj bi stala na tem mestu že v 9 stoletju n.š. , vendar ni oprijemljivejših dokazov za to trditev. Edini dokaz je omemba v Fraiziškem dokumentu objavljenem 3. maja leta 1384. Cerkev sv. Ane na Ledinici stoji na vzpetini v zahodnem delu kotline in je vidna daleč naokrog. Zaradi bližine Žirov je priljubljena točka za sprehajalce. Cerkev velja za enega izmed redkih "biserov" žirovske arhitekture. Ob cesti, ki vodi iz Žirov proti Smrečju stoji zanimiva domačija imenovana Matevžkova domačija. Stanovanjski del hiše je zgrajen iz opeke in je tipični primer popularne arhitekture zasnove Gorenjske regije. V domačiji je že v  vhodni veži moč videti ohranjene oboke ter tudi črno kuhinjo imenovano kamra. V hiši je zelo dobro ohranjen inventar, ki je po večini nastal proti koncu 19. stoletja; drugače pa je bila notranjost preurejena za namene počitniške hiše.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)