Izhodišče: Lesce

• Dolžina poti:
  227.0 km
• Čas poti:
  10:30:00
• Zahtevnost:
  Težka
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

V središču Lesc zavijemo proti Hrašam. Na koncu Hraš se levo odcepi cesta za Studenčice, nadaljujemo pa skozi ožino proti Rodinam. Nadaljujemo desno v smeri Žirovnice. Po prečkanju železniške proge nadaljujemo naravnost skozi Moste in naprej proti Jesenicam. Na krožnem križišču zavijemo levo in nadaljujemo ob železnici, ki jo tudi prečkamo. Nadaljujemo naravnost železniške postaje. Na križišču zavijemo levo in kmalu zopet levo preko mostu. Ko prečkamo Savo, zavijemo desno in na prvem križišču levo preko ožjega mostu spet prečkamo SAvo Dolinko. Pridemo do glavne ceste Jesenice - Rateče, kjer zavijemo levo. Ob cesti je znak za kolesarsko pot 910200. Do Mojstrane poteka po glavni cesti. Sledimo oznakam kolesarske poti skozi Mojstrano, Belco. Ko se glavna cesta približa Savi, se na levi prične prava kolesarska steza, ki poteka po trasi nekdanje železniške proge. V Kranjski Gori zavijemo proti Vršiču. Na najvišjem slovenskem cestnem prelazu dosežemo najvišjo točko poti. Sledi spust v Trento in naprej do Bovca. Po glavni cesti nadaljujemo do Žage, kjer zavijemo desno proti mejnemu prehodu Učja. Prične se drugi daljši, na ne tako strm vzpon. Kmalu po prečkanju državne meje zavijemo desno proti Učji (Uccea). Od Učje nadaljujemo po ozki asfaltirani cesti proti Carnizzi, kjer se konča drigi vzpon. Sledi strm spust v dolino Rezije. Sledimo oznakam za Trbiž (Tarvisio). V Resiutti nadaljujemo po glavni cesti proti Trbižu do odcepa za Nevejski preval (Sella Nevea), kjer zavijemo desno. Tretji vzpon deloma poteka po vijugasti cesti s predori in galerijami. Sledi spust proti Trbižu. Pri Rabeljskem jezeru zavijemo levo (desno je cesta na Predel). Tik za železniškim mostom zavijemo desno in naprej sledimo oznakam za Slovenijo. Ko prečkamo mejni prehod, zavijemo levo na kolesarsko stezo 910200. Od Kranjske Gore nadaljujemo po poti, kjer smo prišli.

Iz Lesc lahko poletite nad Gorenjsko. V Lescah se nahaja letališče, kjer je možno poleteti nad gorenjskimi kraji.

Muzej v Mojstrani so odprli leta 1984 v nekdanji Jozlnovi gostilni. V zbirki je razstavljeno gradivo o zgodovini planinstva na Slovenskem: o prvih pristopih na Triglav, ustanovitvi in delovanju Slovenskega planinskega društva in njegovih podružnicah, gradnji planinskih koč, Turistovskem klubu Skala, Gorski reševalni službi, Jakobu Aljažu in predstavitvi Triglavskega narodnega parka. Muzej hrani tudi zbirko stare alpinistične opreme, stare fotografije nosačev s tovorom, predmete stare obrti... Španova kmetija naj bi bila po ustnem izročilu najstarejša v Mojstrani. Ime Špan je pogosto slovensko hišno ime, kar kaže na pomembno funkcijo gospodarja kot župana kraja. Domačija je bila ena najbogatejših, saj so se domači ukvarjali s prevozništvom (''furanjem''). Hiša je primer kmečkega baroka, kar kažejo poslikave različnih ornamentov in sončne ure na fasadi iz leta 1747.

Kranjska Gora – Kekčeva dežela poleg svojih naravnih in kulturnih znamenitosti nudi veliko poletnih ter zimskih užitkov. V poletnih mesecih se odpre poletna sezona in se odvija veliko dogodkov. Lahko se spustite po poletnem sankališču, obiščete Kekčevo deželo,…ter je odlično izhodišče za bližnje gore.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)