Izhodišče: Martinje

• Dolžina poti:
  38.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Lahka
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

    Velika večina Slovencev še nikoli ni bila v Porabju, kjer prebiva tudi naša manjšina. Ta predel se mi je še pred kratkim zdel nekako pozabljen od obeh oblasti, sedaj pa je že opaziti pozitivne premike. Kolesarjenje po neznanih umirjenih gričih sredi travnikov in gozdov ter spoznavanje z domačini bo prav gotovo zanimivo. Obiščite jih in pomagajte tam živečim Slovencem in Madžarom do hitrejšega razvoja.

    Martinje leži na skrajnem severu Goričkega tik ob madžarski meji, ob cesti Gornji Petrovci-Kuzma. Martinje naj bi po eni razlagi ime dobilo po mučenki Martini, ki goduje 30.januarja, po drugi pa po škofu sv. Martinu, katerega god slavimo 11. novembra. Gornjeseniška župnija naj bi bila protestantska že v 16. stol., spet katoliška pa že ob vizitaciji, l. 1698. Srebrni breg je 404 m visok grič. Ožji vrh Srebrnega brega je bil nekoč bolj urejen, na vrhu je stal tudi lesen razgledni stolp, ki se ga starejši domačini še spominjajo, obstajajo pa tudi fotografije o njem. Srebrni breg so domačini nekoč imenovali tudi Srečen breg. Ob vznožju Srebrnega brega so t.i. vrata v Slovensko Porabje, trenutno še meddržavni mejni prehod, ki povezuje Martinje z Gornjim Senikom. Z odprtjem le-tega se je ime vasi Martinje poneslo tudi v širšo javnost. V Martinju sta bila rojena slikar in grafik Kiar Meško (1936) in Lojze Kozar (1910-1999), župnik v Odrancih. Bil je pripovednik, publicist, urednik raznih katoliških časopisov. Od 1981 tu živi in deluje duhovnik Ivan Camplin (1912).

    Markovci s širšo okolico so znani kot središče ohranjanja bogatega tradicionalnega pustnega dogajanja in jih imenujejo kar Korantova dežela. V času pusta je zelo živahno tudi v vseh okoliških vaseh. Muretinška graščina v kraju Muretinci je bila zgrajena l. 1542 in je sedanjo podobo dobila l. 1632, ko so jo tedanji lastniki prepustili velikonedeljskim križnikom, ti pa so ji prizidali kapelo. Ob kolesarjenju lahko na obronkih Haloz opazite znameniti grad Borl, zgrajen v 13. stol., ki je s 3 do 12 m debelimi zidovi verjetno najmogočnejša tovrstna utrdba na Slovenskem. V naselju Formin ne morete zgrešili hidroelektrarne, osme in zadnje v verigi dravskih elektrarn v Sloveniji. Cerkev sv. Marjete v Gorišnici so zgradili v l. 1391, prezidana in povečana pa je bila l. 1854. Domnevajo, da je prej na njenem mestu stal poganski tempelj. V Podgorcih stoji poznogotska cerkev sv. Lenarta iz l. 1519, stebrasto znamenje z napisom za naseljem pa je iz l. 1644. V mogočno cerkev sv. Marije iz začetka 17. stol. na vrhu Polenšaka, imenovano "bela cerkvica" radi poromajo predvsem bolniki in invalidi. Zadnja znamenitost ob poti je Dornavski dvorec, saj velja za najpomembnejšo posvetno stavbo poznega baroka v Sloveniji. Grad je od izgradnje v l. 1435 zamenjal mnogo lastnikov, v zadnjem desetletju je bila v njem varstvena ustanova in zdaj ga temeljito obnavljajo in mu iščejo novo vsebino. Ogled gradu in okolice je mogoč z lokalnimi vodniki.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)