Press Esc to close
 

SloveniaHolidays - Slovenščina SloveniaHolidays - English SloveniaHolidays - Deutsch SloveniaHolidays - Italiano

Poišči aktivnost:

7 razlogov zakaj rezervirati na SloveniaHolidays.com
  • Rezervacija brez provizije
  • Plačilo ob odhodu
  • Zagotovljene ugodne cene
  • Možnost spremembe rezervacije
  • Rezervacija v treh korakih
  • Velika izbira namestitev
  • Komentarji gostov
Ponudba v bližini
Novice

Prejmi najboljše ponudbe na svoj e-naslov:

Želim prejemati:






SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Koper-Koštabona

Natisni Pošlji-prijatelju

Koper-Koštabona

 
 

Izhodišče: Koper

  • Dolžina poti:
    12.5 km
  • Čas poti:
    01:20:00
  • Zahtevnost:
    Srednja
  • Podlaga:
    Asfalt

Opis poti

Izlet po istrskih vasicah nad Slovensko obalo začnemo v Kopru pri Mercator centru ob glavni cestni povezavi iz Kopra do Pule. Nekje 300 m od centra zavijemo desno v hrib proti Gažonu (ni smerokaza). Pot se ves čas vzpenja, še posebej pa po naslednjem križišču (50 m od kapelice ob poti), kjer spet zavijemo desno (oznaka za 13% klanec). V zaselku Gažon (243 m) se usmerimo levo mimo cerkve Sv. Petra in Pavla proti Šmarjam. Prečkamo dokaj prometno cesto Koper - Pula in nadaljujemo pot proti Šmarjam s cerkvijo brezmadežne Device Marije, ki je bila nekoč zgradba benediktinskega samostana iz 9. stoletja. Na prvem križišču s smerokazom se usmerimo proti Župančičem, Fijerogi, Dilicem in Pomjanu in nato proti Koštaboni. Slemensko naselje Koštabona je strnjeno pozidano in je v urbanističnem smislu eno izmed lepših naselij na tem koncu Slovenije, kar lahko opazujemo pred vstopom v vas. V vasi stojijo tri cerkve.


Koper je največje pristanišče v Republiki Sloveniji ter predstavlja vrata v notranjost centralne Evrope. Leži na "vrhu" Istre (severno-zahodni del). V času starega Rima se je mesto imenovalo Aegido. Pozneje v času preseljevanja narodov pa se je imenovalo Caprea (Capraria insula - Kozji otok). Do 19-tega stoletja je mesto ležalo na otoku, pozneje pa se je otok povezal s kopnim. Že v srednjem veku so bile okoli mesta soline, ki so bile opuščene leta 1911. Ostanek nekdanjega zaliva je le še Škocjanski zatok. Staro mestno jedro se ponaša z bogato arhitekturo ter številnimi kulturnimi spomeniki, ki so vredni ogleda.

Gažon je najsevernejši kraj v prostrani Krajevni skupnosti Šmarje. Za vaško cerkev sv. Petra in Pavla v Gažonu imajo dve oporni točki: ena je kustodija z glagolskim napisom in letnico 1470, druga pa je Naldinijevo pričevanje, da je bila cerkev zgrajena “poch’anni prima del 1478”, in temu času ustreza slogovni značaj tako arhitekture kot fragmentarno ohranjenih fresk v notranjščini.

Šmarska župnijska cerkev - glavni oltar šmarske župnijske cerkve je bil posvečen Brezmadežni devici Mariji. Na njem je bil lep lesen, s tančico zagrnjen tabernakelj. Na straneh sta bila dva svečnika, eden iz dragocene kovine, drugi železni. Poleg glavnega oltarja pa so bili takrat v cerkvi še štirje oltarji, posvečeni sv. Simonu, Heronimu, sv. Sebastijanu in sv. Roku. Okna so bila zamrežena in zastekljena. Na stolpu (zvoniku) sta visela dva zvona.

Koštabona je večja in značilna istrska vas s strnjenim jedrom. Leži na skrajnem južnem robu ozkega flišnega slemena nad zgornjo dolino reke Dragonje. Koštabona je z urbanističnega vidika ena najlepših strnjeno pozidanih vasi. Naselje ima pravilen tloris v obliki elipse (v obliki drevesa). Vas še dodatno poudarjata dve cerkveni stavbi, ki stojita na obeh skrajnih straneh naselja. Cerkev svetega Kozme in Damjana na zgornjem koncu vasi in pokopališka cerkev sv. Andreja na spodnjem koncu. Sredi vasi pa stoji še cerkvica bl. Elije. V vasi je lepo opremljena gostilna, kjer lahko poizkusite dober refošk in si ogledate nekaj zelo lepih starih fotografij, med njimi tudi Skupinski portret nekdanjih vaščanov Koštabone in staro razglednico tega kraja. V vasi je postavljen spomenik padlim v 2. svetovni vojni.

Šmarje

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)