Izhodišče: Lesce

• Dolžina poti:
  284.0 km
• Čas poti:
  11:00:00
• Zahtevnost:
  Težka
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Iz Lesc krenemo skozi Radovljico, Podvin, Mošnje, Posavec, Naklo do Police. Na semaforiziranem križišču zavijemo levo in nadaljujemo skozi Kokrico, mimo gradu Brdo do Britofa. Na semaforiziranem križišču zavijemo levo v smeri Jezersko. V Visokem zavijemo desno proti Cerkljam. Na koncu Cerkelj nadaljujemo levo proti Zalogu in naprej do Komende. Tam na začetku zavijemo levo in nadaljujemo po prednostni cesti do Križa. Pridemo do glavne ceste, kjer zavijemo levo do Kamnika. Tam gremo naravnost skozi stari del mesta naprej skozi Mekinje in preko prelaza Črnivec (najvišja točka poti 902m) do Gornjega gradu. Pred bencinsko črpalko zavijemo desno v smeri Nazarje. Po prečkanju Savinje zavijemo desno in v Mozirju na krožnem križišču spet desno. Po glavni cesti nadaljujemo do odcepa za Šoštanj, kjer zavijemo levo. Po krajšem vzponu se spustimo v Gorenje, kjer gremo naravnost po glavni cesti. Na večjem križišču zavijemo levo na cesto proti Šoštanju, kjer je omejitev višine 3.3m. Skozi Šoštanj gremo mimo termoelektrarne naprej v Velenje. Po glavni cesti se peljemo, dokler na desni ne zagledamo skakalnice. Zavijemo desno in se po vzporedni stranski cesti vrnemo nazaj ter se povzpnemo na grad. Po spustu z gradu na prvem križišču zavijemo levo. Spust se nadaljuje do glavne ceste, kjer zavijemo desno. Po glavni cesti gremo do odcepa za Arnače, kjer zavijemo levo. Na tem križišču je tabla za Polzelo (9km) in nazaj za Velenje (3km), v smeri Arnač pa je le tabla za drevesnico. Po tej cesti gremo do križišča, kjer je desno 2km do Ponikve. Zavijemo levo v smeri Vodosteč do glavne ceste, kjer zavijemo desno. Ko prečkamo avtocesto, zavijemo desno proti Arji vasi. Nadaljujemo naravnost skozi Petrovče in prečkamo Savinjo. Na odcepu za Sp. Brnico zavijemo levo. Cesta z 2km odsekom makadama vodi v Celje. Po glavni cesti skozi Laško nadaljujemo do Zidanega mosta. Tam zavijemo desno mimo železniške postaje po ozki cesti proti Hrastniku. Tam prečkamo reko Savo in po glavni cesti nadaljujemo mimo Trbovelj in Zagorja do odcepa za Savo. Zavijemo desno čez ozek most, nato pa levo ob železnici nadaljujemo do Litije. Naprej gremo po glavni cesti do Kresnic, kjer levo prečkamo Savo. Po stranski cesti nadaljujemo do Laz, nato pa zavijemo desno ter prečkamo Savo. V Dolskem zavijemo levo in po stranski cesti skozi vasi nadaljujemo do Šentjakoba. Po glavni cesti gremo do avtobusne postaje, nato pa zavijemo levo na stransko cesto skozi Črnuče. Po prečkanju Save zavijemo desno. V Tacnu spet prečkamo Savo in takoj zavijemo levo. Po glavni cesti nadaljujemo naravnost skozi Smlednik proti Kranju. Kranj prečkamo skozi stari del mesta, mimo avtobusne postaje. Od Police naprej nadaljujemo po poti, kjer smo prišli.

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.

Župnijska cerkev Marije vnebovzete je največja cerkev v cerkljanski občini. Stoji na dominantnem mestu v središču vasi, kjer je po mnenju zgodovinarjev prva cerkev stala že v 9. stoletju. Glavni oltar te cerkve je eno najbogatejših poznobaročnih stvaritev na Gorenjskem. Nasproti župnijske cerkve Marije vnebovzete stoji secesijska Hribarjeva vila. Tu je letoval dolgoletni ljubljanski župan I. Hribar. Hribarjeva vila se ne uporablja v turistične namene. Pred danes stoječo novejšo cerkvijo Marije vnebovzete je doprsni spomenik skladatelju Davorinu Jenku, delo L. Dolinarja, ki izhaja iz Plečnikove šole. V Cerkljah si lahko ogledate še ostale znamenitosti: Borštnikova hiša in spominska plošča Ignacija Borštnika, Obelisk, spomenik žrtvam vojne, Pokopališče, vhodni del in kapela delo Jožeta Plečnika, Spomenik 1. svetovne vojne ob cerkvi, Barletova hiša, Spominska plošča na pročelju gasilskega doma, Staro vaško jedro, Spominski park.

Mesto Kamnik skupaj z okolico ponuja številne možnosti za športne aktivnosti (tenis, odbojka na mivki, poletni olimpijski bazen s prostorom za kampiranje), ki omogočajo prijetnejše preživljanje prostega časa. Edinstvena naravna znamenitost je dolina Kamniška Bistrica (vintgar Predoselj z Naravnim mostom, sprehajalna učna Koželjeva pot). Vzhodno od Kamniške Bistrice se dviga največja in najbolj obiskana planota - Velika planina. Vse bolj se kot zanimiva turistično-rekreativna destinacija uveljavljajo tudi Terme Snovik v Tuhinjski dolini z bazeni, savnami in drugimi aktivnostmi rekreativnega in družabnega značaja. Prisotna je tudi bogata gostinska ponudba. Le nekaj kilometrov iz mesta se razteza čudovit park, Arboretum Volčji potok. Vzpetino sredi mesta, imenovano Mali grad, bogatita romanska kapela in obnovljeni obrambni stolp, nekdaj del srednjeveškega obzidja. Na gričevju ob robu mesta vhod vanj varuje renesančno baročni dvorec Zaprice, ki je preurejen v muzej, pred stavbo pa etno park (skansen) s kaščami iz Tuhinjske doline. Vreden ogleda je tudi frančiškanski samostan z bogato knjižnico, ki hrani okrog 10.000 zvezkov z različnih področij znanosti. V Kamniku je najstarejša zasebna muzejska zbirka v Sloveniji, ki jo je leta 1893 ustanovil dr. Josip Nikolaj Sadnikar. Sv. Primož nad Kamnikom skozi vse leto privablja veliko število obiskovalcev. Freske v cerkvi sv. Primoža in Felicijana so eno izmed najkvalitetnejših slikarskih del srednjega veka pri nas. Obenem pa cerkev predstavlja enega izmed redkih spomenikov gotske arhitekture na kamniškem področju (15. stoletje)

Nad mestom Šoštanj stojijo razvaline Pustega gradu. Grad je nastal v 12. stoletju, o čemer priča zidava ostankov stolpa, porušen pa je bil že v 15. stoletju. Nad starim trškim jedrom stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, prvotno še romanska stavba, ki je bila velikokrat prezidana. Iz najstarejšega časa je ohranjen prezbiterij z romanskim okencem iz prve polovice 12. stoletja in gotske freske iz 14. stoletja. V cerkvi sta danes dva kvalitetna baročna oltarja, ki sta bila sem prinesena iz porušene cerkve sv. Mihaela v Družmirju. Nova župnijska cerkev sv. Mihaela, kjer je tudi sedež Šaleške dekanije, stoji na robu mesta, že v naselju Skorno pri Šoštanju. Že daleč pred prihodom v Šoštanj nas na mesto opozarjajo hladilniki in dimniki največje slovenske termoelektrarne, ki je vrsto let močno onesnaževala bližnjo in daljno okolico, a je v zadnjih letih z izgradnjo čistilnih naprav veliko postorila pri ekološkem očiščenju Šaleške doline. V mestu je še več zanimivih stavb od katerih naj omenimo vilo Široko ob mestnem stadionu ter stavbo nekdanjega hotela Kajuhov dom, ki je bila zgrajena v 19. stoletju v neorenesančnem slogu. V tej stavbi se je rodil slovenski pesnik Karel Destovnik Kajuh (na stavbi je vzidana spominska plošča v njegov spomin; relief na plošči je delo kiparja Ivana Napotnika). V Domu kulture je galerija Ivana Napotnika in glasbena šola. Med spomeniki v Šoštanju je omembe vreden spomenik Karla Destovnika Kajuha.

Ob prihodu v Velenje s celjske smeri boste ob vstopu v Šaleško dolino uzrli mogočen Velenjski grad. Prvič je omenjen v sredini 13. stoletja, ko naj bi ga imeli v rokah gospodje s Kunšperka. Grad ima zemljišču prilagojen peterokraki obod, znotraj katerega je dvorišče z vodnjakom. Grad je od 14. stoletja dalje večkrat menjal lastnike. Današnjo podobo je dobil na začetku 16. stoletja, nato pa so jo bogatili do današnje oblike: grad sestavlja palacijsko jedro z obokanimi kletnimi prostori, obzidje z obrambnimi stolpi in mogočno rondelom ter čudovito, z arkadami obdano grajsko dvorišče. Na njem Knjižnica Velenje - enota Prireditve prireja različne kulturne in glasbene prireditve. Grad Šalek, ki leži nad istoimenskim naseljem, je verjetno najstarejša grajska stavba v Šaleški dolini, saj se ta po njem tudi imenuje. Grad je bil opuščen po letu 1770 – grajski stolp, ki se je po večini ohranil do danes, je bil najstarejši del gradu in je znamenit zaradi svoje oblike, saj je v tlorisu trikotne oblike in kot tak enkraten v slovenskem prostoru. Cerkev Sv. Andreja, leži pod Šaleškim gradom. Njena, skoraj nedotaknjena gotska oblika je neprecenljiva za proučevanje srednjeveške miselnosti v dolini. Zunaj in znotraj je dekorativno poslikana. V mestu stojita tudi cerkev Sv. Martina, ki je ena najstarejših cerkva v Šaleški dolini in Mati božja, gotska cerkev, predelana v 18. stoletju, z bogato opravo; v bližini pa najdemo še več bolj ali manj ohranjenih sakralnih objektov. Velenje ponuja še veliko znamenitosti, ki si jih je potrebno ogledati.

Zidani Most je razpotegnjeno naselje v občini Laško. Nahaja se v soteski ob izlivu reke Savinje v Savo.Čez Savinjo vodijo železniška mostova in kamniti cestni most. Naselje se z imenom Kamniti Most skupaj s cerkvijo sv. Egidija omenja leta 1224. V 15. stoletju je celjski vojskovodja Jan Vitovec med boji s Habsburžani porušil most in grad iz 13. stoletja.V kraju je podružnična cerkev srca Jezusovega. Nedaleč od Zidanega Mosta proti toku Save navzgor, je celotno pobočje nad levim bregom Save pravzaprav ena velika lehnjakova tvorba. Zaznamujejo jo trije potočki, ki padajo v dokaj visokih slapovih. Srednji slapič je visok več kot 25 m ter pada v široki vodni zavesi. Desno teče potoček v 15 m visokem slapiču. Levo pa je skromen potoček, ki je ustvaril približno 5 m visok lehnjakov slap. Slapovi so "tekoči" v deževnem obdobju, ob suši pa presahnejo ali pa ostane vlažna stena. Cicka' je ime za gondoli podobno prevozno sredstvo, ki so ga krajani uporabljali za prevoz preko reke Save. Danes je delujoča še ena cicka, pri prvem prehodu preko železniške proge smer Zidani Most - Hrastnik.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)