Izhodišče: Ig

• Dolžina poti:
  16.0 km
• Čas poti:
  01:40:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Gre za krožno povezavo iz Iga proti Želimljam preko Škrilj in Golega, in nato po Želimeljski dolini nazaj. Iz Iga se usmerimo proti Kureščku. Ta del poti se vzpenjamo, podlaga je asfaltna. Ob morebitnem počitku na razglednih točkah lahko opazujemo Ljubljansko barje, še posebno atraktiven je pogled levo na Dobravico s cerkvijo Sv. Gregorja. Najvišjo točko (660 m) dosežemo v vasi Golo, kjer se usmerimo levo proti Želimljam. V tretjem križišču pri kapelici (manjka smerokaz), zavijemo desno. Pred nami je dokaj strm spust do Želimelj s cerkvijo Sv. Vida. Pot nadaljujemo po Želimeljski dolini. Na vzhodni strani doline so strma gozdnata kraška pobočja, zahodna stran je gričevnata. Čez dobre 3 km zavijemo levo proti Igu. Pred sklenitvijo poti na Igu nas čaka še manjši vzpon.

Občina Ig leži 10 km od Ljubljane, na robu Ljubljanskega barja. Središče občine predstavlja Ig, z močnim izvirom Ižice sredi vasi, kjer je tudi sedež občine. Ig z okolico je najbolj znan po najstarejši kulturi – kulturi koliščarjev, ki so tu živeli pred 6000 leti. Najizvirnejša najdba kolščarske kulture je poleg drevakov glinena, črno žgana in fino zglajena posoda okrašena z vrezi, imenovana ženski idol. Upodobljena je ženska , oblečena v laneno obleko. Najdba je iz leta 2.000 p. n. št. In je bila najdena leta 1876 na t.i. Dežmanovem kolišču blizu Iga. Na griču Pungart leži ižanski grad, ki je bil last grofov Speinheimov, Engelshausov, kasneje grofov Auerspergov, ki so v letu pomladi narodov, 21. marca 1848 doživeli napad 300 upornih ižanskih kmetov, ki so grad oplenili in zažgali. Na ta dan občina praznuje svoj občinski praznik. Danes je v gradu Kazensko poboljševalni dom za ženske. Nižinski del občine leži na vzhodnem delu Ljubljanskega barja, ki je zaradi bogatega ekosistema s plastjo šote potrebno zaščite. V zadnjih letih potekajo priprave da se območja razglasi za krajinski park. Področje ob ribnikih v dolini Drage, ki so nastali z zajezitvijo Draščice in potoka pod vasjo Dobravica, je bilo leta 1986 razglašeno za naravno znamenitost in nudi dom preko 150 vrstam ptic, med katerimi je tudi kosec, najbolj ogrožena ptica v Evropi. Pogosto tu srečamo čopastega ponirka, ki je našel svoje mesto v občinskem grbu. Prijetna turistična in romarska točka je pred leti obnovljena cerkvica Marije Kraljice Miru na Kureščku, pri kateri se v velikem številu zbirajo verniki iz Slovenije in drugih evropskih držav. Na Visokem je vredna ogleda cerkvica sv. Nikolaja z znamenitimi freskami Janeza Ljubljanskega. Sončni popoldnevi pa v občino privabijo številne sprehajalce, ki se zatečejo v slikovito sotesko Iški Vintgar, po kateri teče reka Iška. Posebnost soteske so endemične rastline (kranjski jeglič, rdeči bor) in živali (potočni rak). Je izhodišče za številne planinske izlete v okolico.

Kurešček je 833 metrov visok hrib, na katerem je urejena razgledna točka. Znan je tudi kot romarsko središče s cerkvijo Matere Božje. Prvotna cerkev, ki je pogorela leta 1970, je bila znamenit spomenik baročne arhitekture, sezidan po vzoru dvoranskih stavb v poznem baroku. Od leta 1992 na njenem mestu stoji nova cerkev, v katero so iz Želimelj prinesli nazaj izviren kip Marije Kraljice Miru. Nekoč je vodila pod Kureščkom stara pot iz Ljubljane čez Ig na Golo, kjer je bila v rimskih časih utrjena vojaška postojanka, in dalje proti Cerknici.

V vasi Želimlje stoji župnijska cerkvev sv. Vida, sezidana v neoromanskem slogu v letih 1884 – 1886. Poleg nje je v vasi še lovski dvorec Nemršelj iz 15. stoletja, ki je v zasebni lasti.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)