Izhodišče: Žetale

• Dolžina poti:
  32.3 km
• Čas poti:
  02:00:00
• Zahtevnost:
  Težka
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam, Gozdna

Opis poti

Iz Žetal se že v samem začetku po odcepu v desno pri občinski stavbi najprej 2 km dvigujete do Čermožiš, nato takoj hitro spustite, blag spust pa se nadaljuje vse do Narapelj po luknjasti cesti, ki je kot nalašč priprava na zahtevno avanturo, primerno zgolj za gorska kolesa, ki jih obvladujete dobro pripravljeni kolesarji. V Narapljah zavijete ostro levo in že ste ob vznožju šestkilometrskega vzpona na Jelovice. Če se vam zdi, da kolesarite vedno težje, to ni le pomanjkanje kondicije, saj se naklon proti vrhu stopnjuje. Spopad z vzponom je lepši, ker se že med potjo odpirajo lepi razgledi na okoliške kraje, predvsem na Ptujsko Goro in Dravsko polje. Na vrhu si lahko ogledate cerkev sv. Bolfenka ali odigrate tekmo v nogometu, vendar razsipavanje z energijo na tem mestu ni priporočljivo. Po obveznem počitku pridete na svoj račun gorski kolesarji, sledi namreč spust po makadamu. Dolg spust se konča ob prihodu na asfaltirano cesto, ki jo samo prečkate in se vzpnete proti Kupčinjemu Vrhu. Z njega se spustimo po dokaj slabi makadamski cesti in ob koncu spusta zavijemo levo ter po kratki vožnji po dolini prispemo v naselje Čermožiše. Ljubitelji strmih vzponov se lahko na Donačko goro odpravite po krajši poti, če sledite označbam za Haloško planinsko pot. Ostali v naselju zvijete levo in se po dolini usmerite v smeri proti Žetalam. Komur je pot že pobrala moči, se na 22 km v Podgori lahko le še spusti do Žetal, ostali pa zavijete desno in nadaljujete pot proti Medgoram ter skozi Donački pragozd do najvišje točke Gorske poti - Rudijevega doma pod Donačko goro (592 m n.v.). Po postanku na točki, kjer se srečujejo kolesarji, planinci, jadralni padalci in mnogi drugi ljubitelji športa in narave, se po asfaltu spustite do cerkvice sv. Donata, sledi pa še adrenalinski spust po gozdu in makadamu do Vrha. Za povratek v Žetale zavijete levo in se spustite do njih po asfaltirani regionalni cesti Rogatec-Podlehnik.

Gorska pot je namenjena zelo dobro (!) pripravljenim gorskim kolesarjem. Poseljenost je zelo redka, dostopnost z avtomobilom je na določenih odsekih nemogoča, zato je priporočljivo, da imate s seboj osnovno orodje za popravilo kolesa (kakšen ključ, rezervna zračnica...). Če se ne držite označene poti, se vam lahko kaj hitro zgodi, da ne boste imeli pojma, kje ste.

Namig: v Halozah je obilo terenov primernih za gorsko kolesarjenje. Ena od možnosti je markirana Haloška planinska pot. Bodite pustolovski, izguba orientacije je nekaj povsem običajnega.

Gorski kolesarji, dober dan! Narava, po kateri kolesarite, je skorajda neokrnjena, in tudi ljudje, ki tam živijo, so z njo zelo povezani. Na vrhu vzpona na Jelovice je zelo primeren kraj za počitek. Športne aktivnosti lahko nadgrajujete na športnem igrišču, za "kulturnike" je na voljo ogled podružnične cerkve sv. Bolfenka iz l. 1649. Zelo lepi so tudi razgledi proti Dravskemu in Ptujskemu polju, ki jih mnogi med vzponom spregledajo. Naslednji vrh, Donačka gora z 895 metri n.v., je najvišji vrh celotne kolesarske mreže. In tudi ime gora si edini zasluži, saj ima atribute prave gore: skalnate stene, oster greben in značilno, od daleč prepoznavno podobo - z Žetal ali Rogatca izgleda kot koničast vrh, z Dravskega polja kot obrnjeno korito. Pot je sicer speljana mimo Rudijevega doma,na vrh pa vodi gozdna planinska pot. V domu lahko kaj spijete, da se dobiti tudi kaj za pod zob. Donačka gora je zanimiva še z biološkega vidika. Bukov gozd je zavarovan kot krajinski park pod imenom Donački pragozd, na grebenu in prisojnih pobočjih pa najdete redke živalske in rastlinske vrste, med njimi Juvanov netresk, ki doslej ni bil viden še nikjer drugje. V Kupčinjem Vrhu je cerkev sv. Mohorja iz 15. stol., v preteklosti obiskovana romarska pot, na drugi strani Donačke gore pa sta manjši cerkvi sv. Donata in ne daleč naprej sv. Jurija. Blizu izhodiščne in končne točke v Žetalah stoji na griču cerkev sv. Mihaela, prvič omenjena l. 1357. Sedanja stavba je iz 15. stol., zakristija in zvonik pa iz 17.stol. Obnovljena je bila l. 1995. Pod cerkvijo je istoimenska kapela, ogromno kapelic pa je še v kraju in njegovi okolici.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)