SloveniaHolidays.com > Aktivnosti > Cestna kolesarska pot Bled - Bohinj
Cestna kolesarska pot Bled - Bohinj
Izhodišče: Bled
- Dolžina poti:
55.0 km - Čas poti:
02:00:00 - Zahtevnost:
Srednja - Podlaga:
Asfalt
Opis poti
Za vse ljubitelje klasične poti iz Bleda do Bohinja in nazaj. Začetek poti je bil na Bledu. Pot je speljana po glavni cesti, zato je previdnost še toliko bolj pomembna. Trasa ni preveč zahtevna, speljana je v glavnem po ravninskem delu, razen ko prikolesarimo v zaselek Bitnje zavijte desno ( tabla Srednja Vas, Jereka...). Pričaka vas 2 km dolg vzpon ( naklon 10% ). Nato se peljemo skozi vasi Bohinjska Češnica, Srednja Vas, Stara Fužina do Bohinjskega Jezera. Ker je bil poletni dan smo se malce shladili v Bohinjskem Jezeru. Po krajšem premoru smo pot nadaljevali proti Bohinjski Bistrici ter nato proti Bledu.
Če želite podaljšati progo lahko v Ribčevem Lazu ( pri jezeru ), zavijete desno ( če pridete iz zgonje smeri Srednja Vas )ter nadaljujete kolesarjenje proti Ukancu oz. še naprej do slapa Savica.
Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m. Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju (stoji pred Viško strokovno šolo za gostinstvo in turizem Bled) in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati.
Poleg Bleda je Bohinj eden izmed gorenjskih biserov, ki nudi veliko naravnih in kulturnih znamenitosti. Na poti v Bohinj si lahko ogledate Pantzovo žičnico, ki je najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi. Njena izgradnja je prinesla razcvet gozdarstva na Jelovici. Z njenim delovanjem se je pričelo obdobje načrtnega gospodarjenja v jelovških gozdovih. V ohranjenih načrtih lahko še danes občudujemo napredno miselnost takratnih gozdarjev.
V Srednji vasi si lahko spočijete ob ogledu Župnijske cerkve Svetega Martina. Je baročna arhitektura, ki stoji na temeljih srednjeveške cerkve, omenjene že v virih iz obdobja 1493 - 1501, pozidana pa je bila sredi 18. stoletja. V Srednji vasi sta se ohranili dve kašči, Prežljeva in Španova kašča z začetka 17. stoletja, ki sta danes spomeniško zavarovani. Poleg cerkva so bile edine zidane stavbe. Služile so shranjevanju poljskih pridelokov.
Cerkev Sv. Pavla v Stari Fužini izvira še iz srednjega veka. Obdana je z obzidjem,
pokrita pa s skodlami. Na zahodni strani je srednjeveška lopa z ravnim lesenim
stropom. Lopa je tlakovana z okroglastimi rečnimi kamni in ozkimi ploščastimi kamni.
Stolp z dvojno čebulasto streho in laterno so pozidali leta 1726.
Cerkev Sv. Janeze Krstnika, ki stoji ob Bohinjskem jezeru, je najbolj znamenita podružnična cerkev v Bohinju. Zgrajena je bita verjetno že pred letom 1300. Slogovno je najbogatejša stavba v Bohinju saj zajema čas od romantike do baroka in predstavlja pomemben kulturno zgodovinski spomenik, ter je zato pod spomeniškim varstvom. Posebej zanimiva je glava Janeza Krstnika iz leta 1380. Cerkev je bogato poslikana s freskami, najstarejše so iz 14. stoletja. Prostor kjer stoji cerkev ima bogato zgodovino saj so ob cerkvi našli arheološke najdbe od 1. do 5. stoletja n.š.
Cerkev Sv. Duha, ki stoji ob zahodnem obrežju Bohinjskega jezera (ob cesti Ribčev laz - Ukanc) naj bi bila, skupaj z lopo in obzidjem, zgrajena v 18. Stoletju. Zaznamuje jo lega na rahli vzpetini nad obrežjem jezera, pod gozdom in sredi travnika. Cerkvena streha je baročna. Ladijski in prezbiterijski obok imata ob vseh robovih v omet vtisnjen baročni ornament, v ladji Marijin, v prezbiteriju pa Jezusov monogram. Veliki oltar je baročen, stranska dva oltarja pa rokokojska.
Ajdovski gradec je majhen 585 m visok hribček na vhodu v Bohinjsko Bistrico. V svoji pesnitvi Krst pri Savici ga je opeval največji slovenski pesnik France Prešeren. Je zelo staro arheološko najdišče, ki predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že v starejši železni dobi 700 - 300 let pr. Kr. Na njem so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa. Zoisova graščina s stolpno uro stoji v Bohinjski Bistrici. Sezidan je bila v drugi polovici 18. stoletja v novoromanskem slogu. Posebna znamenitost je grb nad vhodnimi vrati. Služil je železarskim podjetnikom kot upravno in bivalno poslopje. Nasproti graščini stoji v Zoisovem parku Zoisova stolpna ura. Zgraditi jo je dal baron Žiga Zois, da bi delavci železarji pravočasno, ob dogovorjeni uri, hodili na delo. Ena najznačilnejših stavbarskih zanimivosti v Bohinju so kozolci in stogovi. Posebno mesto ima skupina kozolcev pred vasjo Studor. Stojijo na zasebni zemlji, ki je bila v času tlačanske odveze in zemljiške reforme razdeljena tedanjim kmetom iz vasi Studor. Delitev zemlje je potekala na katastrski karti z ravnilom, zato so parcele zelo ozke in podolgovate. Na ta način je nastala zgostitev kozolcev - stogov pred vhodom v vas. Zaradi svoje lege, zanimive tesarske izdelave in neobičajne zgostitve predstavljajo krajinsko posebnost.
Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje
stanovanjske in gospodarske prostore. Je ena od redkih hiš, v katerih je še mogoče
zakuriti na ognjišču črne kuhinje. Stavba je zidana in kombinirana z lesom.
Usnjarski muzej in Mali vojni muzej soške fronte 1915 - 1917. Na kratko
je predstavljeno tudi življenje nekdanjega lastnika, odličnega športnika in heroja NOB
Tomaža Godca. Kot izučen usnjar je z velikim trudom odkupil očetovo delavnico,
obenem pa se ves čas ukvarjal s športom. Bil je navdušen planinec in izvrsten
smučar tekač - v letih 1928 do 1933 je bil član jugoslovanske smučarske reprezentance. Postavil je tudi prvo skakalnico v Jugoslaviji na Poljah v Bohinju.
Ne pozabite na dovolj tekočine
OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)
