LOJZE SPACAL (Trst 1907 – 2000, pokopan v Škrbini), slikar in grafik.

Lojze Spacal velja za enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru ter za svetovno uveljavljenega umetnika, ki je svoj ustvarjalni vrh dosegel v grafičnih tehnikah, predvsem v linorezu in lesorezu. Ustvarjal je tudi v drugih tehnikah (olje, mozaik, tapiserija, freska) in v različnih mešanih tehnikah (npr. kombinacija kiparstva-reliefa in slikarstva).

Zapisal se je kot umetnik Istre in Krasa, saj je motive črpal iz teh dveh pokrajin in jih preoblikoval v lasten likovni jezik. Veliko časa je preživel v svoji hiši v Škrbini na Krasu, kjer je na lastno željo tudi pokopan.

Za svoje delo je prejel vrsto mednarodnih in nacionalnih (slovenskih in italijanskih) priznanj:

• Nagrada za grafiko na bienalu sodobne umetnosti v Sao Paulu v Braziliji (1953),
• grafični Grand Prix na Beneškem bienalu (1958),
• nagrada Predsedstva poslanske zbornice Italije (1968),
• Prešernova nagrada za življenjsko delo (1974),
• tržaški Zlati sv. Just (1977),
• Zlata zvezda SFRJ (podelil J.B. Tito 1978),
• zlata medalja Tržaške pokrajine (1984),
• dopisni član SAZU (1987),
• Jakopičeva nagrada (posthumno 2000)

ter številna druga priznanja za umetniški opus. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji, Italiji in drugje po svetu. Štirikrat je sodeloval na Beneškem bienalu, redno je razstavljal na Ljubljanskem grafičnem bienalu.

Njegove slike in grafike so del številnih pomembnih galerijskih zbirk moderne umetnosti po vsem svetu, v Gradu Štanjel pa je od leta 1988 na ogled stalna razstava njegovih del.