Krvavitev iz velikih odvodnic, ki jo spoznamo tako, da svetlo rdeča kri v curku brizga iz rane, je smrtno nevarna, pravilna prva pomoč pa lahko reši življenje...

Krvavitev iz velikih odvodnic, ki jo spoznamo tako, da svetlo rdeča kri v curku brizga iz rane, je smrtno nevarna, pravilna prva pomoč pa lahko reši življenje. Tudi pri poškodbi dovodnic kri lahko zelo močno teče, vendar ne brizga in je temnejše barve. Poškodovanec lahko izkrvavi tudi iz dovodnice.

Kri iz odvodnice začasno zaustavimo tako, da pritisnemo žilo med rano in srcem ob kost. Ob dovolj močnem in pravilnem pritisku krvavitev preneha. Dokončno jo zaustavimo s kompresijskim povojem: položimo na rano sterilno blazinico, čeznjo čvrst nerazvit povoj in preko tega obvezo krepko zategnemo. Namesto nerazvitega povoja lahko uporabimo kakšen primeren obel predmet, ki pritiska naravnost na krvavečo žilo v rani, preprečuje pa, da bi povoj zajel ves ud in ogrozil prekrvavitev. Ud ne sme pobledeti. Na ta način lahko zaustavimo skoraj vsako krvavitev. Na mestih, kjer ni mogoče postaviti kompresijskega povoja (vrat, dimlje), pritisnemo v rano prst, po možnosti preko sterilne tkanine. Tako neposredno zatisnemo krvavečo žilo. Tiščati moramo ves čas prevoza. Ranjenec naj leži, ne dajajmo mu piti ničesar, toplo ga pokrijmo, aktivno ogrevanje s termoforjem pa je prepovedano. Če je izgubil dosti krvi, naj leži brez vzglavja in z dvignjenim vznožjem. Čim prej ga obzirno spravimo v bolnišnico. Ud po možnosti imobilizirajmo.

Poseben primer je krvavitev iz počenih krtic, ki takoj preneha, če bolnik leže in mu krvaveči ud dvignemo za 45º, npr. na narobe obrnjen stol.

Pomni!

Preveza uda, ko popolnoma prekinemo krvni obtok, je zelo nevarna in ni skoraj nikoli potrebna. Če jo v izrednih razmerah vendarle uporabimo, jo moramo nadomesti z manj nevarnim kompresijskim povojem, čim sta ranjenec in reševalec na varnem mestu.