Kolesarski izlet po slovenski obali


Kolesarski izlet : Strunjan – Beli Križ – Portorož – Beli Križ - Strunjan 

Vse toplejši dnevi nas vabijo v naravo. Tisti, ki nam takšni dnevi budijo željo po svežem zraku, ne samo ob sedenju na udobnem sončku in srkanju kavice, ampak nam poženejo kri po žilah, da želimo čimprej na kolo in obrniti pedala, takšnim in podobnim je pretekli teden prinesel vse za uresničitev želja. Ja tudi jaz sem med tistimi, ki so komaj čakali, da raztegnemo kolena in se podamo dogodivščina na proti.

Tokrat me je pot popeljala na Primorsko, kjer se je narava že prebudila in prvi znaki prebujanja nam polepšajo poglede. Točka začetka poti, Strunjan hotel Salinera. 


 

Ko se z avtomobilom odcepiš iz glavne ceste za Strunjan lahko takoj na začetku pri pošti pustiš avtomobil in se pripraviš na pot. Pot nas pelje proti Belemu križu, ki leži nad Strunjanom, Portorožom in Piranom. Na parkirišču zavijemo desno in se počasi začnemo vzpenjati. Za seboj puščamo na desni strani hotel Salinera.
 

Pot postaja vjugasta in vedno bolj strma. Po cca 20 minutah vzpona nas na desni strani pričaka prelep pogleda na slovensko obalo. Jadernice se podijo ena proti drugi in verjemite, da pozabiš, da se sploh vzpenjaš. Na desni strani prikolesariš do avtobusne postaje, ki je krasna razgledna točka. Idealno za sestop, počitek, fotografiranje in slačenje odvečnih oblačil.
 

Sadno drevje kot so češnje in marelice že cvetijo in nas spremljajo vso pot. Skoraj vsako primorsko hiše z lepo urejeno okolico krasi živo rumena cvetoča mimoza. Še preden jo vidiš te nanj opozori vonj, ki tako prijetno spominja na pomlad. Vsak obrat pedala je poplačan. Cesta se začne vedno bolj ravnati in takoj zatem smo na vrhu Belega križa in zares se lahko ustavimo pri spomeniku z imenom beli križu, ki je na levi strani. Pot se razcepi. Levo nas spust pripelje v Portorož, desno pa v Piran. 

Po napačni odločitvi sem se odločila za spust v Portorož, vendar me je pri spustu oviralo delo na cesti, ki me je spremljalo skoraj celo pot. Šele pri gostišču Tomi (na levi strani) so se dela na cesti končala. Rahlo razočarana, ker spusti ni bil takšen kot bi moral biti (adrenalinski), sem se potolažila s tem, da na portoroški promenadi spijem vsaj kakšno kavico. Kratek počitek in pot sem nadaljevala po glavni cesti proti Piranu. Cesta, rahlo prometna se je začela pri hotelu Bernardin strmo vzpenjati. Ko prikolesariš na vrh hriba imaš ponovno dve možnosti ali se odpelješ v Piran ali pa zaviješ strogo desno in se vrneš proti Belemu križu in po ustaljeni poti nazaj do avtomobila. Takšen je bil tudi moj načrt. Spust sem si vseeno zaslužila, saj sem se brez kakršnega koli srečanja z avtomobilom spustila proti Strunjanu.
 

Verjemite drage dame, cesta je tako čudovita, skoraj nič prometna, razgled nam nudi vse to in še več. Pot je primerna za vse, tudi tiste z malo manj kondicije. Premagati moramo dva vzpona prvega iz Strunjana do Belega križa in drugega malo bolj napornega iz Portoroža do križišča Piran – Beli križ. Narava je tako čudovita, barvita. Vonj po morju, cvetočem drevju nas popelje do tako prijetnega občutka, ki nas vabi po še.
 

Petra Poštrak