Kolesarski izlet iz Maribora na Ptuj
 

Čim več prevoženih kilometrov nam omogoča lažjo, udobnejšo in lahkotno kolesarjenje. Poti, ki so manj zahtevne pri vzponih in daljše v kilometrih so idealne za nabiranje kondicije. Pljuča nam bodo dala lažje dihati in utrdili si bomo noge.

Ravno temu primerno sem izbrala pot, ki nas pelje iz Maribora na Ptuj. Pa recimo, da gremo na Ptuj na sladoled. Vsi tisti, ki Maribor poznamo in smo tukaj tudi doma vemo, da obstaja kar nekaj poti na Ptuj. Vendar je ta pot, ki jo bomo skupaj prekolesarili res vredna ogleda. Skoraj ves čas se vozimo po stranskim poteh, kjer nas zmoti tako zelo malo avtomobilov, da jih sploh ni vredno omenjati. Je pa na žalost treba vsaj del poti prekolesariti po glavni cesti Maribor – Pobrežje – Brezje – Dogoše – Duplek, ki pa je kar prometna. Mi se bomo glavni cesti hitro umaknili...

Ko se pripeljemo z avtomobilom iz Maribora čez Pobrežje v Brezje, pri cerkvi na desni strani pustimo avto. S kolesom po glavni cesti nadaljujemo proti Dogošam Po 1 km na levi strani opazimo Kitajsko restavracijo, po 800 m odcep za Miklavž, katerega pustimo za seboj in prečkamo most čez kanal reke Drave. Kratek spust in smo v Dogošah. Po 2 km pridemo do mostu čez reko Dravo, ki nas pripelje do Zgornjega Dupleka. Na levi vidimo odcep za Miklavž, malo naprej odcep za Zimico mi pa nadaljujemo po glavni cesti. Po 1,5 km nas na levi strani opozarjajo table na Krajinski park Drava (ribnik). Še vedno vozimo po glavni cesti, ki pa je že opremljena s kolesarsko potjo. Po 2 km opazimo na levi strani črpalko, mi pa zavijemo na desni odcep, v smeri Johe. Sedaj smo zavili iz glavne ceste. Pokrajina se nam zravna in pred seboj ne vidimo nič druga kot samo ravnino.

Tukaj je zemlja zelo rodovitna, saj ni koščka, ki ne bi bil obdelan. Iz zemlje kuka prva pšenica, tudi  solata in ostala vrtnina je že pokrita in veselo raste.  Desna stran ostaja ravna, na levi pa se namzačne sramežljivo prikazovati grad Vurberk.
 

Zanimivost: ostanki prvega gradu na vurberškem griču izvirajo iz 12. stoletja in je bil v lasti grofov Hollenburgov (gospodov Vurberških), ki so ga poimenovali in mu dali značilen grb z zmajem. Leta 1267  je češki kralj Otokar Drugi ukazal grad razrušiti, vendar so ga kasneje leta 1278 obnovili gospodje Ptujski.
 

Po 3 km se pripeljemo na glavno cesto Maribor – Ptuj, zavijemo desno in se po 300 m na desno ponovno odcepimo iz nje, ter nadaljujemo vožnjo v senci dreves. Na levi strani se nam spočije oko na konjih, ki se veselo pasejo. Po 700 m tabla Krčevina pri Vurbergu. Po 1 km vzpon, ki je kar naporen, vendar zelo kratek cca 600 m.




 

Od tu naprej cesta ni več tako ravna, postane zelo razgibana. Vozimo se gor in dol. Na desni strani nas celo pot prijazno spremlja reka Drava, ki v takšnih lepih sončnih dnevih kot je bil danes, ne kaže tistih grdih zob, ko rada pogleda čez in poplavi. Počasi je tudi k nam prišel Zeleni Jurij in prinesel to prečudovito pomlad, ki tako zeleno obarva vsako vejico, pa naj bo brezova, vrbova ali hrastova. Trava je čudovito zelena in samo rumeni cvetovi regrata popestrijo in obarvajo zelenice. V gozdovih, ki jih puščamo za seboj ponosno dvigujejo svoje bele glave veternice, ki so pravi posip med starim listjem.

Sedaj smo že na samem obronku Slovenskih goric, ki segajo vse do reke Drave. Ko takole občudujemo naravo, nas naenkrat pogled na Ptujski grad opozori, da smo že blizu mesta Ptuj.

Zanimivost: hrib na katerem stoji Ptujski grad je bil idealen za nadzorovanje ravnine okoli in okoli, zato so se tukaj začele prve naselitve že okrog 2100-1750 leta pred našim štetjem. Legenda starega pisca pravi, da je dal Konrad I. grad pozidati na mestu starega že porušenega gradu, kar pomeni, da je že pred 12. stoletjem na tem mestu stal zidan grad.

Pripeljemo se do križišča in po skupaj 24 prevoženih kilometrih smo na cilju. Vseeno je ali zavijemo desno ali levo, obe poti nas bodo pripeljale do centra Ptuja. Lahko pa si mogoče še malo sape pustimo in se odločimo, da se povzpnemo na sam Ptujski grad. Kratek, vendar zahteven vzpon nam pričara tako zelo lep pogled, da ga skoraj ni vredno zamuditi. Sladoled nas bo zagotovo počakal.
 

Ko tako zelo utrujeni sedimo v centru tega starega in ponosnega mesta, uživamo ob sladoledu nam pride na misel samo še to, da je pot iz Maribora na Ptuj zagotovo pot, po kateri bomo še kolesarili. Po oddihu se veselo odpravimo proti domu in če imamo srečo nam veter piha v hrbet. 

 

Petra Poštrak