SloveniaHolidays.com > Kolesarski kotiček > Kolesarski izleti
Kolesarski izlet iz Maribora na Sveti Urban
Kolesarski izlet iz Maribora na Sveti Urban
Maribor s svojo zelo zanimivo geografsko strukturo omogoča, da se lahko odpravimo kamorkoli, pa naj bo to samo izlet do nabrežja reke Drave, obisk Piramide ali pa se odločimo za kaj bolj zahtevnega kot je Pohorje, Žavcarjev vrh. Skratka, poti je veliko in zagotovo jih bomo letos skupaj prekolesarili. Danes se odpravimo na Sv.Urban.
Čeprav bom pot začela iz Brezja pri Mariboru, vas bom popeljala proti Kamnici iz točke v Mariboru, ki jo vsi poznamo to je nakupovalno središče Europark, do katerega jaz prevozim 4,5 km. Za Europarkom je idealno parkirišče, kjer lahko pustite avtomobil in se pripravite za pot. Po 800 m proti centru Maribora zavijemo desno na stari most.
Zanimivost: Nastanek mesta Maribor je bil tesno povezan s prehodom čez reko Dravo. Tako se zgodovina vrti okoli reke Drave in mosta čez njo. Most, ki so ga zgradili med leti 1906 in 1912 je bil v času miru vir zaslužka, med vojno pa vzrok raznih nevarnosti.
Ko prečkamo most nas čaka krožni promet na katerem se držimo table Dravograd. Na krožnem prometu izberem drugi izhod desno na Koroško cesto. V prvem semaforiziranem križišču zavijemo desno in v drugem križišču levo. Še vedno pazimo na table Dravograd. Počasi zapuščamo jedro Maribora. Obkrožati nas začnejo drevesa, ki nam povedo, da bomo kmalu prišli v okolico mesta Maribora. Po 700 m rahlo zavijemo desno na Vrbansko cesto. Tukaj bi rekla, da smo v enem lepših predelov Maribora. Odpre se nam ulica, ki ima svoj čar, saj nas na levi strani spremljajo obnovljene stare vile. Da bi bilo vse še bolj idilično so na levi in desni strani posajena ponosna drevesa, ki so tukaj že veliko let in bi nam verjetno znala povedati marsikaj. Za seboj pustimo naseljen Maribor. Kot bi odprl vrata, se nam pokaže drevored, ki pelje proti Kamnici. Levo ponosno stoji Pohorje na desni pa vidimo Račji dvor in Kalvarijo.
Zanimivost: Na vrhu 375 m visokega griča Kalvarije, stoji cerkev Sv. Barbara, ki je bila postavljena leta 1683 kot zahvala za prenehanje kuge, ki je tolkla po mestu. Vinogradi, ki krasijo ta grič še dodatno polepšajo pogled. Na Kalvarijo se lahko prav tako odpravimo s kolesom, posebnost tega griča pa je, da se lahko nanj povzpemo po 455 kamnitih stopnicah, ki se začnejo na posestvu Srednje kmetijske šole Maribor.
Na sliki: Desno Račji Dvor, v daljavi cerkev na Sv. Urbanu
Tukaj priporočam, da se držimo leve strani kolesarske ceste, ker je pogled zares prekrasen.
Po 800 m tega lepega razgleda se spustimo čez most in po 300 m zavijemo nazaj na glavno cesto, prečkamo ležeči policaj in prikaže se nam tabla Kamnica.
Po 300 m zavijemo desno v ulico. Tukaj smo zaradi prometa zavili iz glavne ceste in se bomo po stranski poti vrnili na njo. Po 1,2 km zavijemo levo, po 300 m zavijemo desno in s tem se pripeljemo na glavno cesto Kamnica – Kungota, ki smo jo prej zapustili. Po 500 m dela na cesti sledi kar strmi vzpon, ki ni daljši kot 300 m. Takoj, ko smo na vrhu vzpona se pravzaprav začne naša pot. Levo tabla Sv. Urban. Še veliko več je napisanega na tej tabli, saj je pot po kateri se bomo peljali vinska pot in je »posajena« z vinotoči.
Po dobrem kilometru kar napornega vzpona, kjer morate kar trdno stopiti po pedalih in močno pritiskati na njih, se cesta rahlo zravna, desno opazimo tenis igrišče in malo nas ohladi gozdiček v katerega se pripeljemo. Zavijemo levo in pot nadaljujemo po ovinkih. Bodimo zelo previdni, saj je cesta ozka, vozniki pa kar hitri in ne bi bilo dobro, da bi jih presenetili sredi ceste. Po 500 m sledi ponovni vzpon, ki po 700 m malo spusti. Tukaj priporočam sestop ali pa vsaj hiter pogled na levo, saj se nam ponuja krasen razgled.
Po 300 m ponovni vzpon in cerkev na Urbanu nam je vedno bližje. Cesta se malo zravna. Potrebno je zadihati, saj sledi ponovni vzpon mimo hiše, katere streha je speljana v samo cesto. Po 800 metrih lepe vožnje skozi zelene gozdove, mimo kmečkih turizmov se nam prikaže Urban v vsej svoji lepoti.
Tukaj je cesta ravna in cca 750 m si lahko umirimo pulz. Rečemo lahko že, da smo na konju, če nas ne bi čakal še zadnji najbolj zahtevni del poti. 400 m vzpona, ki ti kolena nesramno stiska k bradi.
Samo malo še, mimo kmečkega turizma Jošt in … uspelo nam je.
Kolo odložimo pri starem župnišču. Pred seboj imamo takšen razgled kot na razglednici. Pohorje v vsej svoji velikosti in lepoti. Če imamo srečo in je vreme lepo je vzpon poplačan s pogledom, ki sega do Boča, Donačke gore in Rdečega brega na Goričkem.
Na vrhu (višina 597) je cerkev, ki je znak Sv. Urbana in je iz začetka 19. stoletja. Cerkev je na žalost zaprta in jo uporabljajo samo ob večjih cerkvenih praznikih.
Sledi tisti »cukerček« tega kolesarjenja. To je spust, ki je lahko tukaj zelo adrenalinski.
Preden se podate na ta spust pazite na avtomobile in pohodnike, ki niso vedno najbolj previdni in premišljeni, saj hodijo po sredini ceste. Pri spustu lahko dosežete kar zavidljivo hitrost, zato brez čelade ne odhajajte na pot. Če želite spust še popestriti, lahko na dveh mestih zavijete na gozdno gorsko pot. Po prvem strmem spusti iz Urbana je na levi strani kapelica, mi pa zavijemo levo v gozdiček. Prečkamo cca 1,5 km poti. Ko pridemo ponovno na asfalt peljemo mimo hiše s streho na cesto in po cca 600 m lahko prav tako zavijemo levo. Obe poti sta neurejeni in lahko sta nevarni. Tisti brez izkušenj te poti raje ne uporabljajte in se spustite po že poznani poti vzpona. Zdi se vam, da ste v dolini kot bi pihnil in srce prijetno bije. Počasi se vračamo proti avtomobilu ali domu. Mene pot popelje še čez prekrasen Stražunski gozd, s katerim se lahko ponosno pohvalimo prebivalci Tezna, Pobrežja in Brezja. Mehka gozdna pot, polna korenin pomiri moje srce, ki zelene veje vije nad teboj, ko se pelješ po duši gozda.
Lep in zanimiv izlet je za nami.
Petra Poštrak
