Kolesarski izlet na Roglo

 

Odločila sem se za Roglo, kjer se nam kar na dlani ponujajo različne ture kolesarjenja.

Ko je temperaturni kazalec v Mariboru kazal 30 stopinj, smo se pripeljali na Roglo v prijetnih 20 stopinj. Sijalo je toplo sonce, razgled je bil prekrasen, zato nismo želeli izgubljati časa. Zajahali smo naše konjičke.
 

 

Smer kolesarjenja Pesek – Klopni vrh – Šumik – Osankarica – Pesek – Rogla. Pot je na začetku asfaltna, kasneje pa se previje v prijeten utrjen makedam. Iz Rogle (1517 m) nas popelje prijeten spust do Koče na Pesku (1386 m), ki je priljubljena postojanka planincev, turistov, v zimskem času pa smučarjev. V bližini si lahko ogledamo tudi jezero »mašin žaga«. Cesta iz Rogle do Koče na Pesku je asfaltirana in nam ponuja nekaj zavojev in prekrasne gozdove.
 

Pred kočo zavijemo desno proti Klopnemu vrhu. Asfalt je speljan še cca 500 m, nakar pot nadaljujemo po makedamu.
 

Smo sredi gozdov, v popolni tišini, v oazi svežega zraka. Tu in tam nam pogled zamegli kakšen avtomobil, ki z neprimerno hitrostjo zdrvi mimo. Ker se ves čas čisto na rahlo spuščamo nas tu in tam preseneti kakšen vzpon, če bi temu sploh lahko tako rekli. Vožnja je turistična in za oko neopisljiva. Narava, ki nas spremlja ves čas ture je nekje na konici neokrnjenosti. Dovolite mi, da vam jo opišem. 
 

Zanimivost: Slikovita, s kmetijami posejana pokrajina nam odkriva svojo bogato dediščino. Visoka stara drevesa, smreke, bori, macesni, razni listavci se bahavo raztezajo nad nami. V celoti nudijo senco in prijetno počutje. Nizko gozdno rastje, borovnice, praprot, mah in maline prekrivajo črno zemljo. Tu in tam iz zemlje »raste« kakšno mravljišče. Mir in tišina, da bi človek slišal rože rasti, nas umirja in polni s pozitivno energijo. Smo v samem srcu narave, ki bije z nami. Tukaj naj se nam ne mudi, vzemite si čas, dovolite sebi in svoji duši, da se naužije te lepote. Je kot zdravilo. Tudi, če ste na poti peš, s kolesom, z avtomobilom, postojte, usedite se na kakšno deblo in srkajte to zdravilo.

 

Takšna narava nas spremlja vse do Klopnega vrha. Ko se začne pot spuščati z večjim naklonom in ko postane makedam bolj grob, takrat nas tudi table opozarjajo, da bomo kmalu deležni počitka.
 

Do koče se lahko pripeljemo po dveh poteh. Sledimo kažipotom gorske kolesarske poti ali pa se na zadnjem ostrem desnem ovinku (označen s tablo Klopni vrh), strmo spustimo levo v gozd, kjer nas čaka malo bolj grob teren do koče.
 

Prihranimo pa skoraj 15 minut. Verjetno si že lahko mislite, kje sem se spustila jaz. Tisti delček poti, ko pripelješ v gozd med korenine, blato, vodo in listje je zame kot posladek. Ekipa »mojih« kolesarjev se je malo razgubila, saj smo kolesarili vsak po svojih zmožnostih in neobremenjenosti čakanja drug na drugega, zato sem stopila iz svojega konjička in se na klopci prepustila sončnim žarkom.
 

Klopni vrh (1340 m) nam ponuja pravo postojanko za počitek. Čaka nas okrepitev s »srčno močjo«, ki jo morate zagotovo poskusiti. Polno številčni se lahko odločite ali boste pot nadaljevali ali se boste počasi začeli vzpenjati nazaj proti Rogli, kjer nas čaka samo še vzpon. Tisti bolj pogumni pojdite naprej proti Šumiku (1020 m). Po tej poti vas bodo spremljala mogočna drevesa. Peljete se čez pragozd Šumik.
 

Zanimivost: Celotno območje so ljudje imenovali Pragozd Šumik, čeprav le manjši del rezervata, ki obsega strmo pobočje nad Lobnico, posega v pragozd. Vse ostalo je gozd. V pragozdu so se ohranile bukve, jelke, gabri, hrast, smreke in kostanji. Na tem območju prevladuje smrekov gozd, saj so bukve izsekali zaradi potreb glažutarstva.  Pragozd meri 19 ha in je od leta 1967 zaščiten, kot gozd s posebnim namenom. Dolina Lobnice nam ponuja dva slapova Veliki in Mali Šumik. Ker sta slapova porasla z redkimi rastlinami v nedotaknjenem gozdu, dajejo prav posebno vlogo tej okolici.

Po nekaj kilometrih prikolesarimo na Dom na Osankarici (1163 m). Tukaj si lahko ogledamo stalno razstavo o Pohorskem bataljonu.  Nekaj peš minut naprej je Spominski park, ki je posvečen borcem iz leta 1943. Osankarica je odlično izhodišče za razne pohode, kot naprimer:  Črno jezero 20 minut, Trije Kralji 50 minut, Slap Šumik 75 minut, Klopni vrh 2 uri, Areh 2,5 uri in Rogla 3,5 ure. 
 

Od Osankarice se pot ponovno obrne in nas popelje nazaj proti Pesku. Ves čas se vzpenjamo, saj moramo prikolesariti na višino iz katere smo štartali (Rogla 1517 m). Preden se vzpnemo na zadnji zelo strmi asfaltni vzpon proti Rogli, priporočam počitek na Pesku. Tukaj morda srečamo del skupine, ki se je iz Klopnega vrha podala nazaj proti cilju. Okrepitev zagotovo ne bo odveč. Pretegnimo noge, nadihajmo se, popijmo veliko tekočine in se posladkajmo s kakšno čokoladico.

 

No pa pojdimo, še zadnjič stisnimo zobe. Nikakor ne usmerimo pogleda v smeri vzpona, raje opazujmo naravo in dogajanja okoli nas. Na desni se ležerno sprehajajo konji, na levi se igrajo otroci, po poti nas pozdravljajo planinci, v mahu ob cesti malicajo in počivajo tisti, ki jim je zmanjkalo moči, čisto v globini gozda slišimo glasove ljudi, ki nabirajo borovnice … ob vsem tem pozabimo, da smo se vzpenjali, da smo potni in da nas bolijo noge. Smo pa na vrhu in povem vam, da ni bilo tako hudo. 
 

Modro nebo, sonce in beli oblaki nam narišejo smeh na obraz. Obrišemo si pot s čela, lažje zadihamo. Ugotovimo, da smo rahlo utrujeni in da bo počitek prav prišel. Potem pa v bližini opazimo tenis igrišča, spust z adrenalinskimi sanmi … pa nas zamika. Kljub lepi in naporni turi, kljub utrujenosti, se zagotovo odločimo, da bomo čas izkoristili v popolnosti. Če že ne vzamemo loparje in gremo igrati tenis, se morda vsaj sprehodimo peš do stolpa ali pa se samo spustimo s sanmi proti dolini.
 

Karkoli že boste počeli, izkoristite vsako minuto v tem kraju, da vam jutri ne bo žal. Počivali in spali boste zvečer.

Petra Poštrak