Izhodišče: Ormož

• Dolžina poti:
  41.0 km
• Čas poti:
  00:00:00
• Zahtevnost:
  Težka
• Podlaga:
  Asfalt, Gozdna

Opis poti

Izpred hotela v Ormožu se usmerite proti Veliki Nedelji. Previdno se je potrebno priključiti na zelo prometno glavno cesto. Po nekaj 100 metrih zavijete desno proti Hajndlu in po slabem kilometru grebenske vožnje prispete v Veliko Nedeljo. V Veliki Nedelji zavijete desno in kolesarite pod gradom in cerkvijo sv. Trojice. V Sodincih zavijete desno in skozi manjša naselja Vičanci, Sejanci in Bratonečice vozite po dolini Sejanskega potoka do Savcev. Savski ribnik na levi strani je primeren za piknike in mnoge športne aktivnosti. Zapeljete desno proti Sv. Tomažu, do vasi pa morate premagati dva kilometra vzpona. Držite se levo, tako na vrhu kot tudi po spustu, morate pa biti pozorni, ko v dolini zavijate na stransko cesto. Kratka ravnina je kot nalašč za počitek pred vzponom na Staro cesto in vožnja skozi gozd vam bo v poletni vročini omilila klanec. Na nekaterih delih se lahko ustavite in razgledate po pomurski ravnici. Stara cesta je dolgo naselje, ki se konča s strmim spustom. Na ravnini in že ob nižji hitrosti pa bodite previdni, ko prečkate nezavarovan železniški prehod. Časa za počitek praktično ni, saj po prečkanju glavne ceste zagrizeta v nov vzpon v Žerovincih. Na vrhu, na 25-tem kilometru poti, zavijete levo, lahko pa se okrepčate na izletniški kmetiji , ki je malce s poti. Na desni strani lahko že vidite Jeruzalem, ki je zadnji in najvišji vrh te poti, a se še prej spustite v Radomerščak, kjer je na ogled rojstna hiša pomembnega jezikoslovca Franca Miklošiča. Bližnjica: Če se želite prikrajšati za spust in pol vzpona, lahko sledite znaku za Vinsko pot, ki pa ni asfaltirana. Naprej pa kar počasi, saj vas čaka 3 kilometre zahtevnega vzpona (napisi o naklonu ceste so verjetno malo pretirani). Tik pod vrhom je še odcep za Železne Dveri. Preden se spustite nazaj proti Ormožu, se lahko povzpnete na razgledni stolp, čeprav se že od spodaj ogromno vidi, Vinski hram Jeruzalem pa je pravo mesto za krajši počitek. Od tam vse poti vodijo v dolino, do Ormoža pa je najkrajša skozi Mali Brebrovnik, Vinski Vrh in Veliki Brebrovnik (desno na glavni cesti). V Pavlovcih morate preko železniškega prehoda, pri semaforjih v Hardeku peljete naravnost in že ste v Ormožu.

Ormož, ki je bil od 13.stol znan pod imenom Holermus, je že leta 1331 imel status mesta. Naselje se je razvilo okrog gradu Friedau , zgrajenega l. 1279, ki pa danes kaže baročno podobo. V bližini izhodiščne točke je cerkev sv. Jakoba, ki jo prvič omenjajo v l. 1271. Cerkev sv. Trojice in Velikonedeljski grad sta bila zgrajena v 13. stol., dolgo obdobje pa v lasti nemškega križniškega reda. Ob cesti sta kip sv. Janeza Nepomuka iz l.1744 in trikotno znamenje z nišami. V Sodincih je v gozdu z jarkom in nasipom utrjeno gradišče iz obdobja kulture žarnih grobišč. Za sprostitev in rekreacijo je namenjen Savski ribnik, kjer lahko ob poletnih dnevih najdete svoj mir in užitke v naravi. Na vrhu prvega vzpona stoji cerkev sv. Tomaža iz l. 1725 z enotno baročno zasnovo v obliki enakokrakega križa in neorenesančno opremo. V dolini pred najtežjim vzponom (Radomerščak) se odločite za počitek in si oglejte rojstno hišo pomembnega jezikoslovca in dunajskega univerzitetnega profesorja Franca Miklošiča (1813 - 1891). Najvišja točka kolesarske poti vam na razglednem stolpu na Jeruzalemu nudi razgled na prevožen del pokrajine, nekaj metrov kasneje pa je poleg okrepčevalne postaje še cerkev Žalostne Matere božje. Ob dolgem spustu do Ormoža se vam oko spočije na lepotah Slovenskih goric. Ogledate si lahko tudi rojstno hišo pripovednika, pesnika in dramatika Frana Ksaverja Meška (1874-1964) v Gornjih Ključarovcih.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)