Izhodišče: Visoko pri Kranju

• Dolžina poti:
  24.0 km
• Čas poti:
  01:30:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt

Opis poti

Kolesariti smo začeli na Visokem.Po 500m pojdite skozi Hotemaže (manj prometa kot če nadaljujete po glavni cesti), kjer smo se priključili na glavno cesto.Po rahlem spustu ( mimo bencinske črpalke ), se cesta počasi začenja vzpenjati.Peljali smo se mimo spodnje Kokre,zg.Kokre vse do Spodnjega Jezerskega, kjer nas potem pričaka malce večji vzpon (ki pa ni prezahteven)vse do Zgornjega Jezerskega. Naša tura se je zaključila pri Planšarkem jezeru, za vse ki jim je ostalo še nekaj moči pa lahko nadaljujejo pot vse do mejnega prehoda z Avstrijo. Tura ni preveč zahtevna tako da je primerna za vse kolesarje ki imajo vsaj nekaj km že za sabo.

Visoko je prvotno stalo na hribčku blizu cerkvic sv. Katarine in sv. Radegunde. Vas so razdejali Turki. Prvotna gotska cerkev, posvečena sv. Vidu, je bila večkrat predelana. Znamenit je bil stranski oltar na ženski strani s podobo žalostne Matere Božje. Propadajoči kip so prenesli iz cerkve in ga restavrirali. Sedaj je sredi vasi na Joštovem zidu v kapelici.
Ob Kokri je športno društvo uredilo zgleden športni park Rapa z osvetljenim teniškim in nogometnim igriščem ter baliniščem. V društvu organizirajo različne prireditve, najbolj znana je tek trmastih.

Hotemaže so gručasto naselje na levem bregu Kokre ob cesti Kranj-Jezersko med vasema Visoko in Tupaliče. Vas je v srednjeveških virih prvič omenjena leta 1207.

Zanimivost je Novakova hiša s kamnitim kipom moža. Skulptura je ostanek iz gradu, ki je nekdaj stal na mestu sedanje hiše. Leseni grad je bil last hotemaških vitezov in je menda večkrat pogorel. Vas je bila nekdaj znana po mlinih-Mohorjev, Narobetov in Kapov.

Hotemažani so bili znani gobarji. V okoliških gozdovih je dosti gob. Na dan sv. Roka so morale biti na mizi že za zajtrk. Cerkev sv. Urha je v listinah prvič omenjena leta 1403. Veliki oltar je izjemen v tem okolju, saj se odlikuje po bogati ornamentiki v rokokojskem slogu.

Na poti na Jezersko se lahko ustavite v Preddvoru ob jezeru Črnava, kjer se lahko spočijete in naberete nove moči. Obiščete lahko grad Dvor in Turn. Za planince je pa Preddvor odlična izhodna točka na bližnje gore in hribe. Sv. Lovrenc nad Bašljem blizu Preddvora je cerkvica in priljubljena izletniška točka. Sv. Lovrenc stoji na pobočju nedaleč od gozdnatega vrha Gore (918 m), sicer pa neposredno pod Storžičem.

Vaša kolesarska pot se bo končala na Jezerskem ob Planšarskem jezeru, ki ima obliko srca, Zajezili so ga domačini v spomin na veliko ledeniško jezero, po katerem je kraj dobil ime. Prav gotovo je najbolj privlačna točka v kraju in nekakšen njegov simbol. Na mestu stare cerkve Sv. Ožbolta je bila predhodno postavljena lesena kapela kot zatočišče popotnikom in menihom v letu 811, pozidali so jo koncem dvanajstega in v začetku trinajstega stoletja. Znamenita je po Marijinem kipu ki ga je leta 1386 podaril oglejski patriarh Frančišek in po freskah iz petnajstega stoletja. Jenkova kasarna je dominantna stavba, ki s svojo velikostjo in drugačno arhitekture daje slutiti, da je bila (v 15. stoletju) zgrajena za neobičajne namene - za prenočišče številnim potujočim popotnim trgovcem, ki so potovali preko takrat najudobnejšega prehoda na sever iz Tržiča proti Železni Kapli in naprej proti Dravi. Svoje ime je dobila kasneje, morda po obisku vojaškega oddelka Napoleonove armade, ki je prenočeval v stavbi. Danes je tu etnografski muzej z zbirko predmetov in opreme iz vsakdanjega kmečkega življenja naših dedov. Eden izmed razstavnih prostorov je bil ob 100-letnici Češke koče urejen za prikaz planinske zgodovine, najdragocenejši pa so podpisi in napisi potnikov iz 16. stoletja, ohranjeni na stenah ene izmed sob. Šenkova domačija je edina kmetija, kjer so stara poslopja ostala takšna, kot so bila zgrajena, tako, da lahko vidimo tipično jezersko kmečko naselbino. Etnologi jo štejejo za najstarejšo v dolini, pri čemer je mišljena postavitev objektov, saj se imena ostalih kmetij pojavljajo že kakšno stoletje prej. Postavljena je bila potem, ko je odteklo jezero in je bila ena prvih svobodnih kmetij v dolini. V okrilju Jezerske Kočne pada z njene prepadne, krušljive stene 132 metrov globoko najvišji slap v Sloveniji, slap Čedca. Voda izgine v produ in se spodaj ponovno pojavi v izviru Mlinaršice.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)