Izhodišče: Bled

• Dolžina poti:
  41.0 km
• Čas poti:
  01:20:00
• Zahtevnost:
  Srednja
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Pot začnemo na Bledu. Pri bencinski črpalki zavijemo desno na Koritensko cesto ter se pripeljemo v vas Bodešče. Nato zavijemo levo in se po kratkem spustu pripeljemo do Savskega mostu. Takoj za mostom zavijemo levo in se po makadamski cesti pridemo na spodnje Lancovo. Ko pridemo do glavne ceste zavijemo desno in po daljšem in nezahtevnem klancu pridemo na zgornje Lancovo. Peljemo se po glavni cesti Rad. - Kropa. Peljemo se skozi Kamno Gorico in pri naslednjem smerokazu zavijemo desno proti Kropi. Po dveh kilometrih prispemo na cilj. V Kropi si lahko ogledamo kovaški muzej in se po krajšem počitku vrnemo nazaj na Bled.


Zemljevid poti

Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati. Cerkev Sv. Lenarta stoji na robu vas Bodešče. Domnevno so jo sezidali na ostankih gradišča, ki je kraljevalo visoko nad sotesko Save Bohinjke. Cerkev sestavljajo pokrita vhodna lopa, kvadrasta ladja in ožji, zvezdasto obokan gotski prezbiterij iz okoli l. 1440. Južno ob prezbiteriju stoji zvonik z čebulasto leseno baročno kapo. Zgradba je bila postavljena pred sredino 15. stoletja. Bila je poslikana, kasneje preurejena in v baroku nadzidana. V kasnejših prenovah baročnega zvonika, obitega z deščicami, niso spremenili. Delno so odprli gotsko okno v prezbiteriju.

Podoba starega naselja Kropa se je izoblikovala do konca 18. stoletja z nizom fužinarskih hiš, dvema cerkvama in tehničnimi-železarskimi stavbami. Kot pomembnejši industrijski center je Kropa ohranila značilnosti gorenjskega železarskega naselja. Ozka dolina je nudila le malo prostora za naselje. Stavbe, ki so bile nekdaj last železarskih obratov, so večinoma večnadstropne. Vzdolž potoka so naslonjene na hrib tesno druga ob drugi. Zadaj na strmini so bile nekoč bajte oglarjev, rudarjev in žebljarjev. Trg obdajajo vzhodno Tramuška, Pibrovčeva, Šolarjeva, zahodno pa Trohova, Vretenova, Poznikova in Ažmanova hiša. Zelo opazni sta Macolova in Klinarjeva hiša zaradi sestavin, značilnih za renesančne in baročne graščine. V prvi je bila od 1888 do 1957 osnovna šola, v drugi se sedaj nahaja Kovaški muzej. Levo in desno od potoka se nad naseljem dvigata dve cerkvi . Kropa ima svojo župnijo od leta 1620. Florjanovo znamenje na Placu povezuje glavni trg in župnijsko cerkev sv.Lenarta. Stoji namreč na mestu, kjer je malo pred ustanovitvijo župnije zoper kroparske protestante govoril škof Tomaž Hren. Visoka štirikapna streha znamenja je krita s skriljem, na vrhu je kovana podoba sv.Florijana. V nišah so upodobljeni Marija, sv.Mihael, sv.Florjan in škof Hren.
Na južnem koncu trga je partizanski spomenik, delo kiparja Staneta Keržiča iz 1965. Železne figure je izdelala domača delavnica UKO. Vigenjc je lesena stavba ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov. Stoletja so kroparski kovači, možje, žene in otroci od ranega jutra do noči ob ognjiščih in za nakovali kovali različne žeblje za fužinarje.

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)