Točno na dan žena so letos naši ribiči ujeli rekordno količino cipljev. Nekateri viri poročajo, da naj bi jih bilo celo do 10 ton, kar pomeni, da je to največji ulov v zadnjih nekaj letih. Očitno so ciplji videli oglasno sporočilo ˝Ali ste danes že jedli ribe?˝, ki ga podpira Ministrstvo za kmetijstvo ter so se pustili ujeti, da bi poskrbeli za zdravje Slovencev.

Toda, ali veste kakšna je tradicija izlova cipljev pri nas?

Nekoč glavni vir preživetja prebivalcev slovenske Obale je bilo ribištvo. Prve omembe ribištva na Slovenskem datirajo v leto 1173, ko je Oglejski patriarh daroval posestvo pri Piranu samostanu v Belinghi. To posestvo je zajemalo tudi sečoveljsko ribje lovišče.

O življenju in navadah ribičev se v publikaciji Istrien iz leta 1863(v Vinčec, 2009, str. 90) pojavlja naslednji zapis:
˝Ribiške hiše so revne, toda čiste. Ribiči so trezni in preudarni, svojo golažu podobno juho znajo za kosilo pripraviti. Radi se pogovarjajo in kadijo svoje pipe. Življenje jih je naredilo odporne in žive nenavadno dolgo življenje.˝

Že od časov Avstroogrske monarhije dalje ribiči ob primernem vremenu, organizirajo veliki izlov cipljev. Način lova se je v vseh teh letih spremenil. Včasih so ciplje lovili s trato - posebno mrežo, katere uporaba je kot način izlova v državah Evropske unije prepovedana. Trata spada med tradicionalna ribolovna orodja, pri kateri gre za obliko mreže, ki zajame jato cipljev, nato pa jo ribiči potegnejo na obalo. Seveda sodobna turistično urejena plaža za tak način ribarjenja ni primerna.Si predstavljate, da se je nekoč sušeča se mreža trata razprostirala od gostišča Pavel 2 pa vse do svetilnika na piranski punti?

Danes lov na ciplje poteka ponoči, ribiči pa jih vnaprej položeno mrežo privabljajo s pomočjo močne reflektorske luči. Ulovljeno jato rib nato dvignejo na krov ribiške barke. Tak način lova za ciplje ni najbolj primeren, saj se v ribiške mreže pogosto ujame več brancinov in orad kot pa samih cipljev.

Zakaj je v zadnjem času prava redkost, da ribičem uspe izlov velike količine cipljev?
Ribiči pravijo, da je razlogov več. Zaradi vse več motornih čolnov in urejenih plaž ciplji nimajo več miru in podvodnih kotanj kamor so se bili navajeni skriti in kjer jih je bilo najlažje ujeti. Drugi razlog naj bi bili veliki ptiči kormorani, ki jih je na naši Obali čedalje več in prežijo na ciplje. Tretji razlog pa je prepoved uporabe trate, ki je za izlov cipljev najbolj primerna.

Če niste uspeli kupiti svežih cipljev, ki so jih 8. marca ribiči prodajali po ceni 5€ za kilogram, se odpravite v ribarnico in si kupite kakšno drugo ribo. Prosite za ribo, ki je bila ulovljena ali vzgojena v Sloveniji. V poplavi uvoženih rib bo naloga kar težka.

Foto: ˝Ne samo ciplji, tudi skuše so zdrave in okusne˝, Lana Švab (2012)