Foto: Lana Švab (2012)

Velika noč je poleg božiča največji krščanski praznik, ki naj bi izhajal iz judovskega običaja ˝Pasha˝ (spomin na pobeg iz Egipta v božje mesto). Medtem ko za božič praznujemo Kristusovo rojstvo, je velika noč spomin na Kristusovo vstajenje. Prav je, da ne glede na veroizpoved poznamo nekatera dejstva, ki izhajajo iz bibličnih zgodb in so del običajev večine Slovencev.

Najlepši del praznikov so priprave na praznik. Barvanje jajc, peka potice, pince ali ˝šarklja˝, kuhanje šunke, strganje hrena... Ko zadiši po potici, se v naših glavah odvrtijo spomini na otroštvo in pri srcu nam je toplo. 
Na Veliki četrtek se spominjamo zadnje večerje, ki jo je Kristus jedel z apostoli. V petek se simbolično postimo oziroma iz jedilnika izločimo mesne jedi, zapriseženi Kristjani pa se postijo celih 40 dni pred Veliko nočjo. Ob misli na nedeljski zajtrk, ko po svečani velikonočni maši zaužijemo ˝žegnane jedi˝ nam ni težko potrpeti. Trdo kuhana jajca rdeče barve nas spomnijo na kri, ki jo je Kristus prelil na križu, šunka simbolizira Kristusovo telo, hren žeblje s katerimi je bil pribit na križ, potice in pinca pa trnovo krono. Največjo simboliko izmed vseh jedi naj bi imelo prav jajce, ki med drugim predstavlja vstop v novo življenje, ljubezen in prijateljstvo pa tudi celotno stvarstvo. Okrašeno jajce se tako ne podarja zgolj za Veliko noč, ampak tudi ob porokah, saj prinaša srečo in plodnost.

Ker bomo prosti cele tri dni, so velikonočni prazniki odlični za pobeg iz vsakdana.

•  

  V razmislek- Velika noč je čas, ki ga je najlepše preživeti z najbližjimi. Pa naj si bo doma, ob dobrotah pečenih po babičinem receptu, ali na izletu po naši lepi Sloveniji. Podarite vsaj eno poslikano jajce - podarite upanje. V času, ko nikomur ni lahko, ko se nam dogajajo krivice, je upanje edino česar se lahko oklenemo.